"Fizična oseba, ki dela na področju kulture, že zdaj nima prihodka, in kot kaže, ga še nekaj časa ne bo," je še povedala predsednica društva Asociacija, ki združuje tako nevladne organizacije kot samozaposlene v kulturi. Foto: BoBo

Predsednica društva Asociacija Inga Remeta je dejala, da na podlagi dosedanjih izjav premierja Janeza Janše ni mogoče vedeti, kako in skozi kakšne principe bodo ukrepi zares preverjeni in izvajani. Ukrep o namenitvi 70 odstotkov minimalne plače za samozaposlene v kulturi je po njenih besedah velika težava, saj izračun pokaže, da s tovrstno pomočjo samozaposleni prejmejo nekaj več kot 460 evrov neto prihodka, če pa se taisti odloči iti na zavod za zaposlovanje, je nadomestilo za primer brezposelnosti okrog 550 evrov mesečno.

Ukrep, ki spodbuja brezposelnost?
Glede na trenutni položaj je 70 evrov prihodka za osebo, ki je odvisna od tega denarja, po besedah Inge Remeta ključnega pomena. "Tako da se sprašujemo, ali se država zaveda, da s temi ukrepi spodbuja brezposelnost, ali namerava z njimi razrešiti trenutni položaj samozaposlenih, jim omogočiti delovanje in razmišljanje o prihodnosti ter o načinu delovanja in izvajanja njihovih storitev."

Vse smernice po njenem mnenju za zdaj puščajo odprto paleto možnosti, zato pričakujejo točna navodila. Hkrati pa se za področje kulture počutijo izzvane, da podajo svoje mnenje o določenih ukrepih, ki jih vlada postavlja na mizo. Prepričani so namreč, da mnenje nekoga, ki pokriva določen sektor, nujno šteje, saj razpolagajo s podatki s terena in njegovimi potrebami.

Nad posledice epidemije z dve milijardi evrov vrednimi ukrepi

Specifika sektorja: odpovedani kulturni dogodki
Odkar so se začeli pogovori o specifiki samozaposlenih, še posebej o samozaposlenih v kulturi, v Asociaciji opažajo, da razumevanja o njihovem načinu življenja in delovanja ni. Kot je poudarila Inga Remeta, je prihodek samozaposlenih v kulturi vezan na izvedbo oziroma javno predstavitev ali uprizoritev njihove vsebine. Če tega ni, kot to velja za trenutno stanje zaradi koronavirusa, ko javnih dogodkov ni, potem jim drastično upade konkreten prihodek, od katerega tudi živijo.

Kaj bo tej skupini ljudi prinesla prihodnost, se bo po besedah Inge Remeta še pokazalo. A že zdaj javni zavodi, nevladne organizacije in naročniki tovrstnih vsebin preklicujejo pogodbe, ker ne vedo, kaj bodo lahko delali in česa ne.

"To pomeni, da fizična oseba, ki dela na področju kulture, že zdaj nima prihodka, in kot kaže, ga še nekaj časa ne bo," je še povedala predsednica društva Asociacija, ki združuje tako nevladne organizacije kot samozaposlene v kulturi z različnega spektra področij – vizualnih, glasbenih, intermedijskih in uprizoritvenih umetnostih ter filma, pa tudi prevajalce, tolmače, pisce, kritike in tehnični sektor. Zadnji podatek o številu samozaposlenih v kulturi je 3050.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Glosa: ukrep je "vsaj nekaj", a ni dovolj
V sindikatu kulture in narave Slovenije Glosa pa so ponovno opozorili, da pogrešajo konkretne rešitve pri samozaposlenih. Po njihovem mnenju bi moral interventni zakon veljati tudi za javne zavode, v smislu, da naj jim država povrne del poslovne škode, ki bo lahko občutna, še posebej v delu, ko pridobivajo sredstva na trgu.

Za predsednika Glose Mitjo Šuštarja je vladni ukrep "vsaj nekaj", a še vedno se bodo po njegovih besedah trudili za več in boljše. Sindikat je namreč pred dnevi predlagal, da bi bili samozaposleni v kulturi upravičeni do izplačila nepovratnih sredstev v višini 80 odstotkov dohodka, ki bi ga dosegli, če ne bi bilo odpovedanih kulturnih dogodkov zaradi novega koronavirusa.
V sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) se na vladni ukrep še niso odzvali.