V sklopu projekta Ljubljanica, reka, ki povezuje bodo potekale tudi delavnice, vodstva, razstave in drugi dogodki. Foto: David Badovinac
V sklopu projekta Ljubljanica, reka, ki povezuje bodo potekale tudi delavnice, vodstva, razstave in drugi dogodki. Foto: David Badovinac
Zasedanje dnevov evropske dediščine v Strasbourgu
Zasedanje v Strasbourgu je bilo v evropskem letu kulturne dediščine 2018 vrhunec dnevov evropske dediščine, ki so skupna akcija Sveta Evrope in Evropske komisije. Foto: Ekipa razstavišča Moja Ljubljanica
Projekt Ljubljanica, reka, ki povezuje

Zgodbe evropske dediščine so pilotni projekt, s katerim želijo identificirati vso razsežnost dediščine v lokalnih skupnostih Evrope. Na natečaj je bilo prijavljenih okoli 100 zgodb s celotnega evropskega prostora, pri čemer je v ožji izbor prišlo 25 projektov.

Projekt Ljubljanica, reka, ki povezuje definira naravna in kulturna dediščina. Vrhniški prostor skozi zgodovinska obdobja pripoveduje zgodbo o komunikacijah in mejah, vojaških območjih in migracijah, socialnih in kulturnih mejah ter o naši skupni evropski dediščini za prihodnost.

To sporočilo nosi tudi nova občasna razstava, ki bo na ogled v sklopu razstave Moja Ljubljanica na Vrhniki, vzpostavili pa jo bodo predvidoma do novega leta. Prvi dogodek projekta bo na vrsti že ta teden, ko bodo med 25. in 27. oktobrom v nekdanji vojašnici 26. oktobra na Stari Vrhniki pripravili dan odprtih vrat. Sklepni dogodki nagrajenega projekta pa se bodo zvrstili do kulturnega praznika 8. februarja prihodnje leto.

Vrhnika leži na stiku kraškega in barjanskega sveta, kjer so naravni prehodi skozi zgodovino omogočili najenostavnejše prehajanje iz severnega Jadrana v Podonavje. Strateška lega območja pa se je najbolje pokazala v nemirnih obdobjih, še posebno v času vojn, so zapisali snovalci projekta.

Ta bo vključeval tudi delavnice, vodstva, razstave in druge dogodke, poudarek pa bo na zaznamovanju stoletnice konca prve svetovne vojne, migracijski in begunski problematiki, vključevanju marginaliziranih skupin mladih, lokalnem upravljanju in participatornem načrtovanju.

Tudi o nesmiselnosti zidov
Ljudje so omenjeni prostor prvič nadzorovali v času pozne bronaste dobe in nato v poznem rimskem obdobju, ko je bil znotraj rimskega imperija zgrajen sistem zapornih zidov s stolpi – Claustra Alpium Iuliarum. Pomen strateške lokacije je zopet prišel v ospredje po podpisani Rapalski pogodbi, ko se je na obeh straneh začela obsežna gradnja obrambnih linij – Alpski zid, Rupnikova linija. Mogočni zidovi, ki so bili zagrajeni z namenom, da zaščitijo t. i. civilizirane pred barbari, svobodne pred režimi, bogate pred revščino, so opomin njihove nesmiselnosti. To sporočilo nosi tudi občasna razstava, ki bo na ogled v sklopu razstave Moja Ljubljanica na Vrhniki.

Partnerji programa so Muzej in galerije mesta Ljubljane, zadruga za kulturo ZA.POLIS, Humanistično in umetniško društvo O in Zavod NaNovo.

Zasedanje v Strasbourgu je potekalo med 17. in 19. oktobrom in je bilo v Evropskem letu kulturne dediščine 2018 vrhunec dnevov evropske dediščine, ki so skupna akcija Sveta Evrope in Evropske komisije. Na zasedanju so se med drugim pogovarjali o razvojnih potencialih dediščine in zgodbah, ki jih ta nosi, o skupni evropski identiteti ter o vključevanju mladih. Direktor direktorata za demokratično participacijo Sveta Evrope Matjaž Gruden je v otvoritvenem nagovoru poudaril, da ni naključje, da je Evropska kulturna konvencija začela veljati zgolj leto po evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Projekt Ljubljanica, reka, ki povezuje