Na čelu odprave mehiških in tujih arheologov je Slovenec Ivan Šprajc. Foto: Mauricio Marat/INAH
Na čelu odprave mehiških in tujih arheologov je Slovenec Ivan Šprajc. Foto: Mauricio Marat/INAH

Mesto, ki leži na težko dostopnem in neposeljenem področju, so našli s pomočjo letalskih posnetkov. "Razsežnost mesta in prisotnost kamnitih ostankov pričata, da je bilo mesto tudi politični center," je v Odmevih pojasnil Šprajc. Slabih 22 hektarjev veliko območje leži na jugovzhodu zvezne države Campeche, sodeč po razsežnostih, pa je bilo središče celotne regije.


Kot smo poročali, so raziskovalci mesto, ki do zdaj še ni bilo označeno na zemljevidih in popisano v zgodovinskih knjigah, krstili za Chactún, Rdeči kamen ali Veliki kamen (Piedra Grande). Čeprav prve ocene kažejo, da naj bi bilo mesto staro okrog 1.400 let, Šprajc opozarja, da so to le ocene. "Ne moremo natančno reči starosti, a glede na datume na stenah predvidevamo, da je mesto zelo verjetno obstajalo med letoma 600 in 1000 našega štetja." Arheologi so našli piramide, igrišča, kipe, trge in oltarje.

Omenjena civilizacija naj bi propadla zaradi prenaseljenosti in suše, kar je potrdil tudi Šprajc, a hkrati opozoril, da sta to dva znana dejavnika, celotne zgodbe pa ne poznamo. "Z Maji se ukvarjajo tudi številni drugi raziskovalci, Nemci in Francozi, med njimi pa se najde tudi kakšen Slovenec," je Šprajc odgovoril na vprašanje voditelja Slavka Bobovnika, kako Slovenec postane izvedenec za Maje.

Ko bo denar, takoj spet v Mehiko
Raziskovanje odkritega mesta se zdaj šele dobro začenja. V Mehiko se bo Šprajc odpravil takoj, ko bo spet zbranih dovolj sredstev. "To je odvisno od financiranja, ki ga ta hip še ni." Tokratno odpravo, ki se je končala z izjemnim odkritjem, je finančno podprla ameriška neprofitna organizacija National Geographic Society, pa tudi avstrijsko podjetje Villas in slovenska akademska potovalna agencija Ars longa.

Majevsko civilizacijo, ki je na območju Srednje Amerike vzniknila pred štirimi tisočletji, dosegla vrhunec v prvem tisočletju našega štetja in v naslednjih stoletjih zatonila, Šprajc, sicer predstojnik inštituta za antropološke in prostorske študije na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, v osrčju Jukatana raziskuje že poldrugo desetletje.

Pogovor z arheologom Ivanom Šprajcem
Pogovor z arheologom Ivanom Šprajcem