Novo Ribjo brv so izdelali po načrtih skupine arhitektov Petra in Boštjana Gabrijelčiča ter Gregorja Cipota. Foto: BoBo
Novo Ribjo brv so izdelali po načrtih skupine arhitektov Petra in Boštjana Gabrijelčiča ter Gregorja Cipota. Foto: BoBo

Nova brv povzema obris obstoječe, niti njena konstrukcija niti njena fasada nista vpadljivi, oblika noče vzbujati nobenih asociacij in nobenih simbolnih pomenov. Namesto nase opozarja na vseprisotnost Plečnikove arhitekture in jo tako poudari. Zasnova brvi je poenostavljena in očiščena vsega nepotrebnega do tiste stopnje, ko se ji ne da nič več odvzeti. V bogato oblikovanem prostoru deluje zadržano in skladno, četudi ustvarja nasprotje s svojo enostavno in skromno arhitekturo.

Iz poročila ocenjevalne komisije glede zmagovalne arhitekturne rešitve

Občina je že konec lanskega leta na stari brvi izvedla nujna sanacijska dela, ko je Zavod za gradbeništvo Slovenije ugotovil, da so nosilci poškodovani do te mere, da ni več primerna za uporabo. V letošnjem juliju so jo nato razrezali in odpeljali.

Nova brv je zamišljena kot nevpadljiva. Njena jeklena konstrukcija je nevidno vpeta v obrežji in se barvno zliva z okolico. Ograja je narejena iz varnostnega stekla in se na vrhu zaključi z lesenim ročajem, v katerega je vgrajena led svetilka, ki ponoči osvetljuje most. Zaradi izkušenj z Mesarskega mostu ima tudi ogrevana tla, kar preprečuje zimsko poledenitev.

Obnovljeno je tudi Cankarjevo nabrežje
Na Cankarjevem nabrežju so v okviru obnove uredili nezaščiteno ograjo, prenovili poti za slabovidne in javno razsvetljavo ter zamenjali dotrajana drevesa. Poleg tega so položili plošče iz umetnega kamna ob ograji, v sredini granitne in porfirne kocke ter ob stavbah porfirne plošče.

Nova Ribja brv je stala nekaj več kot 663.000 evrov z DDV-jem, zgradilo pa jo je podjetje Makro 5 gradnje. Izdelali pa so jo po načrtih skupine arhitektov Petra in Boštjana Gabrijelčiča ter Gregorja Cipota.

Prvotna ideja za brv na tem mestu skoraj sto let pred njeno postavitvijo
V skladu z regulacijskim načrtom za mesto Ljubljana je leta 1895 brv na tem mestu predvidel že arhitekt in urbanist Maks Fabiani. Leta 1913 je arhitekt Alfred Keller v okviru ureditve obrežja Ljubljanice tukaj predvidel stopnice do reke. Leta 1934 je obe zamisli povzel Jože Plečnik, saj je pri preureditvi Kongresnega trga oblikoval stopnišče k pristanu Makalonca.

Končno je bila Ribja brv postavljena šele leta 1991 iz ostankov nosilcev iz lepljenega lesa, ki so jih uporabili pri obnovi Tromostovja. Brv se je takoj po odprtju izkazala kot dobrodošla povezava pešcem med Kongresnim trgom in staro Ljubljano.

Nova brv povzema obris obstoječe, niti njena konstrukcija niti njena fasada nista vpadljivi, oblika noče vzbujati nobenih asociacij in nobenih simbolnih pomenov. Namesto nase opozarja na vseprisotnost Plečnikove arhitekture in jo tako poudari. Zasnova brvi je poenostavljena in očiščena vsega nepotrebnega do tiste stopnje, ko se ji ne da nič več odvzeti. V bogato oblikovanem prostoru deluje zadržano in skladno, četudi ustvarja nasprotje s svojo enostavno in skromno arhitekturo.

Iz poročila ocenjevalne komisije glede zmagovalne arhitekturne rešitve