Slovenščina je po Simonitijevih besedah z reformacijo "dobila možnost, da se razvije kot knjižni jezik, in to nalogo so naši protestantski pisci več kot odlično opravili". Pozneje je izpostavil še, da se "v 20. stoletju in vse do danes se v slovenščini zrcali razmah prostosti misli in duha, razvila se je v uradni jezik samostojne države in postala tudi eden temeljev slovenske državnosti".

Iz želje po policentričnosti izvedbe državnih proslav je osrednja državna slovesnost ob dnevu reformacije potekala v Kulturnem domu Krško. Slavnostni govornik je bil Vasko Simoniti, udeležila sta se je tudi Borut Pahor in Janez Janša.

V programu so sodelovali igralec Vojko Zidar, članice in člani srednjeveške plesne skupine KUD Galiarda, članice in člani instrumentalne zasedbe GITA, članice in člani vokalne zasedbe Ingenium Ensemble ter srednjeveški tiskarski mojster Janez Rozman, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Minister Simoniti bistvo vsakoletnega praznovanja dneva reformacije vidi v čaščenju nacionalnega jezika: "Lahko rečem, da se je naš knjižni jezik rodil v turbulentnem času iz duhovnih globin Primoža Trubarja. Ta jezik je danes živ, odprt do novosti, razvija se v duhu ustvarjalnosti, to je jezik, ki se kaže kot neizčrpen vir čustvene, duhovne in miselne kondicije njegovih govorcev. Prav to izraža tudi obeležje, ki smo ga postavili kot samostojna država v Bruslju, ko smo pred trinajstimi leti predsedovali Svetu Evropske unije, tako kot mu predsedujemo danes. Na obeležju je izpisan Prešernov verz "žive naj vsi narodi" v vseh uradnih jezikih držav Evropske unije. Tako je v temelj demokratičnega sožitja evropskih narodov položen jezik."

Dan reformacije, ki ga zaznamujemo 31. oktobra, obuja spomin na avtorja prve knjige v slovenskem jeziku Primoža Trubarja (1508–1586). Dan reformacije kot državni praznik v Sloveniji praznujemo od leta 1992 in je namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju.

Tudi dan slovenske narodnostne identitete
31. oktobra leta 1517 je Martin Luter na vrata wittenberške cerkve obesil 95 tez z zahtevami po prenovi Cerkve in začela se je reformacija. Leta 1550 smo s tem gibanjem dobili prvo knjigo v slovenskem jeziku: Katekizem, ki ga je napisal Trubar in mu dodal še Abecednik, s čimer je slovenščina postala knjižni jezik. Po mnenju pripravljavcev proslave tako 31. oktober ni le praznik slovenske duhovne omike in kulture, ampak tudi dan slovenske narodnostne identitete.