Nekdanji urednik Radia Študent je kot gost pogovora, ki so ga pripravili ob izidu posebne številke časopisa Maske ob obletnici njegovega izhajanja, je ob tem spomnil, da že dolgo na trgu nimamo bolj poljudnih revij za kulturo, kot so bili denimo Pogledi.

Ob 100. izdaji časopisa za scenske umetnosti Maska so izšle tri dvojne jubilejne 200. številke te revije. Pri izdaji 200aa Potencialnosti so sodelovali z Redakcijo za kulturo in humanistične vede Radia Študent. Izbor prinaša predelave 16 radijskih oddaj iz obdobja delovanja štirih urednikov, s katerimi so ob tej priložnosti pripravili tudi pogovor.

Poleg Kaluže so v pogovoru sodelovali še Robert Bobnič, Aleš Mendiževec in aktualni urednik Matjaž Zorec. Pogovor, ki je potekal v prostorih Slovenskega mladinskega gledališča, sta vodili urednici Maske Pia Brezavšček in Alja Lobnik.

Kot je na pogovoru še dejal Kaluža, ki se trenutno ukvarja z raziskovanjem medijskega prostora, se je po njegovem mnenju zmanjšal tudi pomen samega Radia Študent, a opozoril na posebnost radia, da so bile – vsaj v času njegovega urednikovanja oziroma pred približno tremi leti – kulturne vsebine na spletni strani radia zelo dobro brane, celo bolj kot politične.

Robert Bobnič je bil kritičen do vrzeli med akademskim in umetniškim oziroma humanističnim prostorom, ob čemer je mnenja, da se humanistika ne bi smela zapirati v preteklost, pač pa bi morala bolj odmevati v javnosti. Poudaril je, da je to v praksi sicer težko izvedljivo, ker si je zunaj institucij težko privoščiti redno pisanje resnejših in poglobljenih blogov.

Ne gre pozabiti na osebni angažma posameznikov
Aleš Mendiževec je opozoril na osebni angažma posameznikov na področju, ki je pregovorno brez denarja, tokratni urednik Matjaž Zorec pa je predstavil svoje urednikovanje kot sledenje kontinuiteti dela predhodnih urednikov. Narava uredniškega dela je heterogena, pravi. "Vsi uredniki imajo s tem težave". Hkrati je poudaril tudi, da so nekatere teme že od nekdaj premalo pokrite, denimo uprizoritvene umetnosti, vendar se na radiu trudijo, da ima vsako področje umetnosti svojo poglobljeno oddajo.

Na pogovoru so spregovorili tudi o izboru del za jubilejno številko Maske. Bobnič je dejal, da je bil izbor najprej nekoliko kaotičen, saj je vsak urednik izbiral svoje vsebine po lastnih partikularnih kriterijih. Končni izbor pa je po njegovih besedah zelo reprezentativen in kaže na dominantno podobo redakcije. Kaluža pa je dejal, da so morali iz izbora izključiti družbeno-politične tekste, ki so bili aktualni le v določenem času.

Ob jubileju z novo podobo
Pia Brezavšček in Alja Lobnik sta uvodoma poudarili, da je z jubilejem povezana tudi vizualna prenova revije, ki so jo zaupali študentkama magistrskega študija grafičnega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost Niki Lapkovski in Nini Ninković pod mentorstvom Boštjana Botasa Kende.