Razpravo je priredil programski svet KC Pekarna, sprožil pa jo je predlog mariborske občine o selitvi uporabnikov kulturnega središča na območje nekdanje tovarne MTT v Melju.

Alternativna kultura je na območju nekdanje vojaške pekarne v mariborski mestni četrti Magdalena zaživela v prvi polovici 90. let preteklega stoletja. Foto: Radio Maribor/Bratko Zavrnik
Alternativna kultura je na območju nekdanje vojaške pekarne v mariborski mestni četrti Magdalena zaživela v prvi polovici 90. let preteklega stoletja. Foto: Radio Maribor/Bratko Zavrnik

Kot je povedala Urška Breznik iz Pekarne Magdalenske mreže, so jih pretekle izkušnje z mestno oblastjo naučile, da morajo biti pri takšnih predlogih zelo previdni, zato so ob letošnji obletnici želeli sprožiti razpravo o pomenu samoniklih prizorišč, alternativne kulture in s tem centra KC Pekarna v Mariboru, preden bo prepozno.

"Vsako mesto, ki se ima za odprto, strpno, solidarno, potrebuje takšne prostore"
Poudarila je, da uporabniki centra KC Pekarna pozdravljajo idejo o vzpostavitvi novega kulturnega središča v Melju, saj jih Maribor potrebuje več. A če bi tja želeli premestiti tudi njih, bi to po njihovem prepričanju pomenilo uničenje Pekarne.

Sorodna novica Uporabniki KC-ja Pekarna ne privolijo v selitev na območje nekdanjega MTT-ja

"Prostori, kot so Metelkova, Rog in Pekarna, zadovoljujejo široko paleto potreb mesta, ki jih ne more zadovoljevati nič, kar je povsem normirano in ujeto v neke predpise, razpisne mehanizme, normative in podobno," je v sredo zvečer na javni tribuni ob 27. obletnici obstoja KC Pekarna v Mariboru dejala samozaposlena kulturna producentka in aktivistka Tjaša Pureber. "Vsako mesto, ki se ima za odprto, strpno, solidarno, potrebuje takšne prostore," je dodala.

"Brez takih prostorov je vse, kar preostane, kapital"
Pojasnila je, da v takšnih prostorih potekajo različne dejavnosti, ki imajo velikokrat dolgoročne učinke, zato bi bila mesta brez njih drugačna. "Če nimaš tovrstnih prostorov nepokornosti, je vse, kar preostane, kapital," je še dejala.

Sociologinja in kulturologinja Jasna Babič je pojasnila, da avtonomni kulturni centri ne morejo biti umetno ustvarjeni, kar kaže pretekla slovenska izkušnja z ustanavljanjem mladinskih centrov. "Ponujanje nadomestnih prostorov nekomu, ki že dela v nekem prostoru, nikoli ne bo prineslo enakega rezultata. Še posebej, ko se cilja na mlade, se teh zadev ne more delati od zgoraj navzdol," je dejala.

S tem ko se takšni centri oblikujejo v javne zavode in podobne institucije, mestno vodstvo vzpostavlja nadzor nad njimi, kar je v nasprotju z njihovim bistvom. "Mladi nočejo in ne potrebujejo ne nadzora ne kakršne koli oblike neposrednega vodenja od zgoraj navzdol. Živimo v obdobju, ko imajo občine preveč denarja in se zato obnašajo kot podjetniki. Denar imajo za beton, ne pa za ljudi," je razmišljal Rajko Muršič, kulturni antropolog in etnolog.

Podžupan Gregor Reichenberg je pojasnil, da je predlog za selitev Pekarne v Melje le ena od idej, ki jih na mariborski občini preučujejo v prizadevanjih za zagotovitev dodatnih prostorov za medicinsko fakulteto, ki se mora širiti zaradi pridobitve treh novih študijskih programov. "Razvijamo več različnih scenarijev. Radi bi pomagali vam in univerzi," je dejal.

"Zavedamo se, da je selitev dvorezen meč"
Poudaril je, da so želeli le izmenjati poglede na to temo, da bi ugotovili, ali bi lahko tako našli tudi kakšne pozitivne učinke za skupnost KC Pekarna. V vsakem primeru bodo na občini po njegovih besedah postopali v dialogu. "Zavedamo se, da je selitev dvorezen meč. Nekaj se lahko izgubi, a se lahko tudi kaj novega porodi," je poudaril.

KC Pekarna je kompleks objektov ob robu Magdalenskega parka, ki jih je za potrebe peke kruha za vojašnice na robu mesta na prelomu iz 19. v 20. stoletje zgradila avstro-ogrska vojska. Po drugi svetovni vojni je kompleks prevzela jugoslovanska vojska, z njenim odhodom iz Slovenije pa je ostal prazen.

V prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja se je tja umestila alternativna kultura in še danes je območje neinstitucionalen javni prostor, ki nudi prizorišča in produkcijske prostore manj uveljavljenim, drugačnim in neinstitucionaliziranim umetniškim, kulturnim in družbenim praksam.

O reševanju problematike ureditve tega dela mesta se govori že več desetletij. Edini del, ki je bil doslej obnovljen, je upravna stavba, ki je od leta 2011 na novo urejena. Njen upravitelj je MKC Maribor, ki ima tam svoje prostore, drugo in tretje nadstropje pa je namenjeno mladinskemu hotelu Pekarna.