Predlog kandidature je pripravila italijanska občina Tržič kot vodilni partner v sodelovanju z občino Postojna ter občinama Devin - Nabrežina in Buje. Gre za plod sodelovanja pri projektu Julius, s katerim želita obe državi izkoristiti izkušnje, pridobljene med čezmejnim sodelovanjem, v korist ovrednotenja kraškega in gorskega okolja. V Tržiču so ga že predstavili, na začetku oktobra sledi predstavitev v Bruslju, o predstavitvi v Sloveniji pa se z vodilno partnerico še dogovarjajo.
Začetek vsaj tri leta dolgega procesa
O kandidaturi za vpis Krasa na Unescov seznam se govori že nekaj časa, to pa je bila prva predstavitev. Po besedah skrbnice projekta pri Občini Postojna Dolores Dolenc pomeni začetek procesa, ki bo ob intenzivnem delu potekal od tri do pet let. Vodilni partner se je skupaj z drugimi občinami obvezal, da bo prošnjo za vpis posredoval svetu italijanske nacionalne komisije za Unesco, saj meni, da izpolnjuje tri od štirih zahtev, ki zadevajo naravne kraje, in dve od šestih zahtev, ki zadevajo kulturne kraje.
Italijanski in slovenski Kras povezujejo nekatere edinstvene skupne geo-naravne značilnosti, skupne pa so jima tudi zgodovinske korenine. Ohranjeni so ostanki petih naselbin-gradišč v Tržiču v sklopu enega najpomembnejših naseljenih območij iz obdobja bronaste in železne dobe. Na vsem območju Krasa - od gradišča Jelarje do Bujskega območja - je mogoče najti materiale in izdelke visoke zgodovinske in arheološke vrednosti iz bronaste in železne dobe.
Najdišče najstarejšega okostja dinozavra v Evropi
V Ribiškem naselju v občini Devin Nabrežina leži eno najpomembnejših paleontoloških najdišč in eno najvidnejših nahajališč ostankov dinozavrov v Evropi. Tam je bilo najdeno najpopolnejše in najstarejše okostje dinozavra v Evropi, odlično ohranjen primerek drugje nepoznane vrste, kar je privedlo do revolucije v evropski paleontologiji in paleografiji, ki se ukvarja z obdobjem krede.
Posebno izkušnjo omogoča tudi 21 kilometrov rovov, galerij in mogočnih dvoran Postojnske jame, ki sodi med najbolj raznolike jamske sisteme na svetu. Na Krasu je več kot 200 arheološko zanimivih podzemnih jam.
Kilometri strelskih jarkov
Na območju posoškega Krasa - od Gorice do Tržiča, od hriba Grmada do Devina - so se med prvo svetovno vojno bili nekateri najbolj žgoči boji. Tam se nahajajo muzeji na prostem, ki pričajo o grozotah bitk, kjer se je na tisoče mož borilo več kot dve leti. Med letoma 1915 in 1917 se je Kras spremenil v ogromno vojno polje, kjer je bilo zgrajenih na kilometre strelskih jarkov in vojaških struktur, topniških položajev, cest in steza, ki so jih vojaki uporabljali za prevoz materialov iz zaledja na fronto, med drugim poudarjajo pripravljavci kandidature.
Uradni postopek za nominacijo vodi država
Slovenska nacionalna komisija za Unesco, ki je pripravo nominacije za Dinarski kras omenila že leta 2012, s pobudo, ki je bila predstavljena v Tržiču, ni bila seznanjena. Vendar se po besedah generalne sekretarke Marjutke Hafner zaradi privlačnosti seznama svetovne dediščine redno pojavljajo različni predlogi in iniciative na lokalni ravni za vpis spomenikov in spomeniških območij na ta seznam. Poudarila je tudi, da uradne postopke za vpis vodi država, ki tudi zagotavlja pravni, finančni, organizacijski in politični okvir za varstvo kulturne dediščine in naravnih vrednot.
Slovenija tako trenutno sodeluje pri pripravi skupne kandidature za vpis Dinarskega krasa skupaj z že pred dvema letoma omenjenimi državami (Italijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo ter Črno goro) in njihovimi pristojnimi službami, hkrati pa je projekt Dinarski kras eden od pilotnih projektov Centra za svetovno dediščino, kar zagotavlja njegovo pomoč ter pomoč njegovih posvetovalnih teles.
Kot pojasnjuje Hafnerjeva, lahko predlog za začetek priprave kandidature podajo strokovne ali interesne skupine, ki jih naslovijo na pristojna ministrstva ali urad za Unesco. Prvi korak k pripravi nominacijskega dosjeja pa je vpis na poskusni seznam, ki ga potrdi vlada RS. Trenutno je v sklepni fazi priprava in sprejetje predloga za uvrstitev na poskusni seznam, ki je prvi korak k začetku priprave nominacijskega dosjeja. V primeru Slovenije bo že vpisan Klasični kras preimenovan v Dinarski kras. "Ocenjujemo, da bo predlog za spremembo vpisa na poskusni seznam oddan v začetku leta 2015, sam nominacijski dosje pa predvidoma v naslednjih dveh letih," še pojasnjuje generalna sekretarka. Med aktualnimi predlogi za pripravo nominacij so tudi bukovi gozdovi in arhitektura Jožeta Plečnika.