Slika, ki so jo že predstavili javnosti, očitno ne dosega kakovosti, ki bi jo pričakovali na Caravaggievih delih. Foto: EPA
Slika, ki so jo že predstavili javnosti, očitno ne dosega kakovosti, ki bi jo pričakovali na Caravaggievih delih. Foto: EPA
Caravaggio: Mučeništvo sv. Lovrenca
Sliko Mučeništvo sv. Lovrenca čaka še natančna preučitev detajlov in provenience, ki bosta natančneje pokazali, ali bi lahko domnevali, da gre vendarle za delo Caravaggia, čeprav viri slike v njegovem opusu ne omenjajo. Foto: EPA
Caravaggio: Večerja v Emavsu
Letos mineva 400 let od smrti Michelangela Merisija da Caravaggia, ki je imel neverjeten vpliv na nadaljnje evropsko slikarstvo. Foto: EPA

Članek pod naslovom 'Novi Caravaggio' je v časopisu L'Osservatore Romano izpostavil sorodnosti med novo odkrito sliko in že znanimi mojstrovinami tega velikega baročnega mojstra. Vodja vatikanskega muzeja, Antonio Paolucci, pa je vsa ugibanja in dvigovanje prahu okoli slike takoj polegel s člankom 'Novi Caravaggio? Niti ne.'.
Kaj se ujema in kaj ne?
Piše da, kaže slika skromno kakovost in da je izdelana z nenatančno tehniko. Kot smo že poročali, gre za sliko Mučeništva sv. Lovrenca na žareči rešetki, s krvniki v ozadju. Tisto, kar je avtorja članka prepričalo o Caravaggievi potezi, so bile splošne značilnosti mojstrovega slikarstva - pri mučenju pade morda najprej v oči neobičajna perspektiva, ki dodatno poudari za barok značilno dramatičnost (podobno kot pri Spreobrnjenju sv. Pavla), hkrati pa je vendarle priznal, da noben znan vir v Caravaggievem opusu ne omenja slike sv. Lovrenca.
Paolucci, nekdanji italijanski minister za kulturo, je odločen, da so roke neprepričljivo podane, anatomija telesa toga, akti figure v ozadju pa nepovezani. "Na delu ne najdemo pričakovane kakovosti, ki se sicer pri Caravaggiu vedno opazi." Caravaggieva kakovost je visoka tudi na delih, kjer si "umetnik dovoli maksimalno nemarnost in minimalno izrazi svoje ekspresivne spretnosti," pravi Paolucci.
400 let, odkar so pokopali
Sliko, ki so jo našli v jezuitski cerkvi v Rimu, so ta teden predstavili tudi javnosti, če bi bila atribucija dejansko potrjena, pa bi novo delo sijajno zaokrožilo številne razstave in dogodke, posvečene letošnji 400-letnici Caravaggieve smrti. Umetnik, ki je s svojo uporabo chiaroscura, z dramatičnimi kompozicijami in izrazitim realizmom močno vplival na nadaljnji razvoj slikarstva, je umrl star 39 let v Porto Ercole. Kot so pokazale najnovejše raziskave njegovih domnevnih posmrtnih ostankov, naj bi umrl zaradi sončarice, njegovo telo pa je bilo že prej oslabljeno zaradi sifilisa. Štiri leta pred smrtjo je slikar, ki se je s svojim vzkipljivim temperamentom pogosto znašel v pretepih, v enem celo ubil človeka in se bil prisiljen umakniti iz Rima.
V letu, v katerem zaznamujemo 400-letnico smrti, skušajo strokovnjaki priti do novih spoznanj o umetniku, ki je pomembno zaznamoval zgodnjebaročno italijansko slikarstvo. Skupina italijanskih raziskovalcev vztraja, da so ostanki, ki so jih našli v toskanski cerkvici, skoraj gotovo pripadali umetniku, čigar pravo ime je bilo Michelangelo Merisi.