Drugo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 22 glasov Ocenite to novico!
Edi Šelhaus
Poleg spremljanja aktualnih dogodkov, občasnega objavljanja prispevkov s fotografijami v raznih publikacijah in snemanja motivov za svojo dušo se je Edi Šelhaus lotil tudi pisanja knjig. Foto: Kinodvor
Josip Broz Tito s soprogo Jovanko in psičkoma na Krvavcu, 29.8.1967.
Svoje fotografije je razstavljal doma in v tujini in prejel več pomembnih nagrad, med njimi Petkovo (1973) in Tomšičevo nagrado za življenjsko delo (1979), za svoje filmsko delo, za prispevke na Tržaškem, pa nagrado Darka Bratina v Gorici v Italiji (2005).
Pevci Gaby Novak, Dragutin Diklić in Nada Knežević na blejskem jezeru     v času 2. jugoslovanskega jazz festivala na  Bledu, med 8. in 11. junijem 1961.
Leta 2000 je Šelhaus svoj obsežen povojni fotografski opus podaril Muzeju novejše zgodovine Slovenije, ki je v sodelovanju z njim iz tega gradiva pripravil že 5 njegovih razstav Foto: www.muzej-nz.si

Dodaj v

Umrl je fotoreporter Edi Šelhaus

1919-2011
7. marec 2011 ob 12:44
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V 92. letu starosti je umrl Edi Šelhaus, ki velja za legendo slovenskega vojnega in povojnega fotoreporterstva. V svoj objektiv je ujel marsikateri pomemben dogodek iz slovenske zgodovine.

Edi Šelhaus se je rodil 15. avgusta 1919 v Podkraju nad Vipavo in prva leta otroštva je preživel v Trstu. Med obema vojnama se je zaradi fašizma z družino preselil v Jugoslavijo in se po družinski tradiciji – oče Janko in mati Julijana sta bila namreč oba fotografa – izučil za fotografa.

Leta 1943 je prejel poziv v nemško vojsko, a se je pridružil partizanom; s seboj je vzel tudi fotoaparat, a so bili tako filmi kot aparat v težkih razmerah uničeni. Ko pa ga je opazil član propagandne komisije France Brenk, se je pridružil partizanski fotosekciji in deloval v njej vse do konca vojne.

Od lastnega ateljeja do "letečega fotoreproterja"
Po vojni je ga je slovensko filmsko podjetje poslalo v Trst, kjer je do leta 1948 kot filmski snemalec za slovenski Filmski obzornik in jugoslovanske Filmske novosti v izjemnih okoliščinah posnel odločilne povojne dogodke na Tržaškem. Ob tem pa je sodeloval pri tržaških časopisih Primorski dnevnik, L'Unità, Il Lavoratore in pri Delu, odprl pa je tudi fotoatelje Foto Edi.

Junija 1955 se je vrnil v Jugoslavijo; pomagal je mami pri delu v njenem ateljeju , a se je že tri leta pozneje zaposlil pri Slovenskem poročevalcu, potem pa pri Delu in Tovarišu. Poleg matične hiše (Delo in Tovariš) je objavljal svoje prispevke v različnih revijah in časnikih, predvsem Ljubljanskem in Nedeljskem dnevniku, v Sloveniji in Jugoslaviji. V obdobju od leta 1958 do 1973, ko se je upokojil, je bil "leteči fotoreporter", vse dni na lovu za aktualnimi dogodki v Sloveniji, bivši Jugoslaviji in tudi tujini.

Več kot pol stoletja dela
Šelhaus je v svoji dolgoletni fotografski karieri naredil na stotisoče fotografij. V Muzeju novejše zgodovine jih hranijo okoli 80.000, od katerih je 62.000 natančno obdelanih in popisanih. Leta 2000 je za podaritev obsežnega fotografskega opusa Muzeju novejše zgodovine prejel Valvasorjevo priznanje.

Podeljevalci so tedaj med drugim zapisali: "Malo je fotoreporterjev, ki so v svojem življenju posneli tolikšno število posnetkov kot Edi Šelhaus, ki je držal prst na sprožilcu kar pol stoletja, malone vsak dan in nemalo dni dobesedno od zgodnjih jutranjih do poznih večernih ur. Sam omenja milijon posnetkov in pol."

L. Š.
Študentski protesti z zahtevami po svobodni univerzi in demokratizaciji družbe pred Filozofsko fakulteto v Ljubljani maja 1971
Vsakodnevni prizori nasilja na tržaških ulicah ob prihodu zavezniške komisije
Učiteljica Nada z učenci begunci in sirotami iz Trave, Črnega potoka, Pungerta, Srednje vasi, Drage in Podplanine pred partizansko šolo v Travi.
Ivo Daneu
Mala Marica pozimi 1944 45 na pogorišču svojega doma v vasi Papeži ob Kolpi, kamor se je z družino vrnila po mesecih internacije iz taborišča na otoku Rabu, kjer se je tudi rodila
Pluženje snega v Škofji Loki pozimi 1957/58
Ranjenci na osvobojenem ozemlju v Beli Krajini, čakajoči na evakuacijo v Bari (Italija), april 1945
Agatha Christie v hotelu Lev ob obisku v Sloveniji leta 1967
Demonstracije brezposelnih v Trstu leta 1945
Družina Klepec na pogorišču svoje domačije v vasi Padovo pri Osilnici na Kočevskem v začetku l. 1945
Edinstvena čestitka predsedniku Titu - zgodovinski posnetek z učenci učiteljice Nade Vreček, ki je bil objavljen marsikje, tudi v tujini. Trava pozimi 1944/45
Pionirji iz Zgornjega Čačiča na Kočevskem (Andrej Čop, Zofka Čopova in Fanika Križeva) se umivajo v posodi, ki so jo prinesli s seboj iz internacije iz Trevisa. V takih posodicah so jim tam dajali brozgasto hrano, januar 1945
Prijavi napako
Komentarji
komsomolec
# 07.03.2011 ob 13:06
Večna slava legendi!
Aeda
# 07.03.2011 ob 12:58
Čast in slava E. Šelhausu, naj počiva v miru!
P. S. Kje je mogoče videti njegove fotografije iz časa MED 2. svetovno vojno?
Damjana Šelhaus
# 07.03.2011 ob 13:16
vedno v srcu
CONTRA domobran
# 07.03.2011 ob 16:14
V časih ko je že vsak 15 letni prdec v vetru talent in legenda hkrati in je ta beseda skoraj izgubila svoj pravi pomen ,samo on pa je res legenda v vsem pomenu te besede ... lepo mi je pri srcu da smo te imeli g.Šelhaus ...
mojcd
# 07.03.2011 ob 14:53
RIP
Častljiva leta, glede na to kar je dal skozi.
izo
# 07.03.2011 ob 23:40
še ena velika izguba za vse nas. si štejem v čast, da sem ga osebno spoznal, velik, a preprost in pozitiven človek. zapustil je res pravo bogastvo, na fotografijah ali kako drugače.
počivaj v miru.
espero
# 07.03.2011 ob 22:33
Čas prinese tudi smrt ,listje porumeni in odpade , spomladi pa je spet zeleno. Ko trate ozelenijo , se spet spomnim nate predragi Edi. Nisi samo legenda , temveč človek z veliko začetnico.
w3by
# 07.03.2011 ob 21:46
bla minuta molka na slovenia press photo...slava mu!
slonček
# 07.03.2011 ob 15:27
Ta slika TITO mi je kul.
mark36
# 08.03.2011 ob 19:50
V čast mi je, da je bil rojen v mojem domačem kraju, kamor se je vsako leto tudi vračal, čeprav je od tu še kot majhen otrok odšel. Zares velik človek in velik Slovenec. Naj počiva v miru.
evaevi
# 08.03.2011 ob 08:03
Kot velik človek in humanist je imel nežno srce tudi za živali, naj omenim njegovo knjigo Oj, pusti me živeti in soavtorsko Dobro jutro, živali
matejchek
# 07.03.2011 ob 22:34
Koliko spominov je pa tale človek shranil na papir...

Večni mir.
Kazalo