Pred leti je za svoj prispevek pri uresničevanju ene najvidnejših slovenskih kulturnih manifestacij prejel srebrno plaketo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD). Kot so tedaj zapisali v obrazložitvi, je bil reviji zavezan z vso zavzetostjo in predanostjo ter s trdno odločenostjo. Spodbujal in navduševal je sodelavce, jim utrjeval pota v zapletenih razmerah, pomembno skrbel tudi za organizacijsko in finančno plat, ki je pri obsežnosti te manifestacije še posebej zahtevna. Hkrati pa je nenehno opozarjal, "da bi bilo krivično in nepopolno, če bi ocenjevali pevstvo in petje na Primorskem samo skozi družabni ali umetniški pomen, saj je narodnostna razsežnost tista, ki daje glavno težo pevstvu na robu slovenskega sveta in s tem tudi Primorski poje".

Popisovanje soške fronte
Šimac za seboj pušča tudi knjižna dela, v katerih je opisoval dogajanje na soški fronti. Po rodu je bil iz Breginja, živel pa je v Novi Gorici pod hribom Škabrijel, eno najbolj prepoznavnih točk soške fronte, zato ga je ta zaznamovala za vse življenje. Že pred leti je ugotavljal, da je tudi dolga desetletja po koncu prve svetovne vojne na obeh straneh italijanske meje za to obdobje še vedno veliko zanimanja. "Pokazalo se je, da slovenska bolečina, za katero smo vsi mislili, da je že zaceljena, še ni pozdravljena," je dejal na predstavitvi svoje knjige Kako se je začelo na Soči 1915.

Med letoma 1969-1974 je bil predsednik skupščine občine Nova Gorica in pozneje mestni svetnik v Novi Gorici (2002-2006), bil je tudi predsednik Zveze agrarnih skupnosti in predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije.

V novogoriški občini so Šimčevo slovo pospremili z besedami, da so mu hvaležni za prispevek k razvoju novogoriške občine, zlasti na gospodarskem področju. Posebej pomembno vlogo je odigral pri ohranjanju in razvoju pevske kulture na Primorskem. Dragocen pa je bil tudi kot zapisovalec zgodovinskega spomina njihovih krajev.

Od Rudija Šimca se bodo poslovili v četrtek ob 17. uri na pokopališču Stara Gora pri Novi Gorici. Jutri ob 14.00 se bo žalna seja odvila v veliki sejni dvorani novogoriške mestne hiše, v četrtek in petek pa bo v poslanski pisarni mestne hiše odprta žalna knjiga.