Več videodel, nadgrajenih s performansi, ki sta jih Ana Nuša Dragan in Srečo Dragan ustvarila med letoma 1968 in 1988, sodi med pionirska dela konceptualne umetnosti. Foto: Ljudmila.org
Več videodel, nadgrajenih s performansi, ki sta jih Ana Nuša Dragan in Srečo Dragan ustvarila med letoma 1968 in 1988, sodi med pionirska dela konceptualne umetnosti. Foto: Ljudmila.org
Anketa
Prizor iz eksperimentalnega videa Ane Nuše Dragan z naslovom Anketa. Foto: www.e-arhiv.org

Umetnica je življenje posvetila eksperimentalnemu filmu, dejavna pa je bila tudi na področju filmske vzgoje. Razstava Vse to je film! Eksperimentalni film v Jugoslaviji 1951-1991, ki je bila od decembra lani do konca februarja na ogled v ljubljanski Moderni galeriji, jo je postavila kot eno najpomembnejših avtoric eksperimentalnega filma z območja nekdanje skupne države.
Potem ko je leta 1943 rojena Jeseničanka diplomirala na ljubljanski filozofski fakulteti, se je leta 1972 izpopolnjevala na Britanskem filmskem inštitutu v Londonu. Na filmsko pot je stopila z vlogo v kratkem filmu Matjaža Klopčiča Ljubljana je ljubljena (1965), posvečala pa se je predvsem eksperimentalnemu filmskemu ustvarjanju in filmski vzgoji. Samostojno je posnela več eksperimentalnih filmov, med drugim H2O leta 1970 in Komunikacijo gastronomije leto pozneje.

Videodela Ane Nuše Dragan si lahko ogledate tukaj.

Pionirsko snovanje konceptualne umetnosti
Od konca šestdesetih let je v tandemu s Srečom Draganom ustvarila več pionirskih del konceptualne umetnosti, s katerimi sta postala avtorja prvega umetniškega videa v nekdanji Jugoslaviji z naslovom Belo mleko belih prsi iz leta 1969. Med eksperimentalnimi filmi, ki sta jih posnela skupaj, sta ČU iz leta 1969 in RG Vietnam iz 1969.
Njuna dela najdemo v številnih umetniških zbirkah, tudi v Moderni galeriji. Predstavili so jih na pomembnejših dogodkih in festivalih, posvečenih eksperimentalnemu filmu, konceptualni umetnosti ter videu v Sloveniji in po svetu.