Foto:
Foto:
Načrt perujske vlade morata odobriti Unesco in Svetovna banka, ki naj bi za njegovo izvedbo prispevala finančna sredstva.
Starodavno inkovsko mesto uničujejo turisti, ki neomejeno tekajo po mestu, in izpuhi iz številnih avtobusov, ki obiskovalce dovažajo visoko v andsko gorovje.

Strokovnjaki Unesca so lani ugotovili, da je najbolj znamenit arheološki spomenik Južne Amerike v kritičnem stanju in da se utegne ob odsotnosti temeljnih restavratorskih posegov postopoma sesuti v prah.

Kdaj bo konec prostega "vandranja" po Machu Picchuju?
Glavni krivec za slabo stanje mesta je perujska vlada, ki turistom dovoljuje svobodno gibanje po Macchu Pichuju, ki ga letno obišče pol milijona tujcev. Spomenike pa razjedajo tudi izpušni plini iz številnih avtobusov, ki turiste neomejeno dovažajo do mesta.

Zapletena in počasna perujska birokracija
Unesco je izrekel grajo tudi na račun počasnosti dela perujske vlade. Ustanova Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je namreč Machu Picchu na seznam spomenikov svetovne kulturne dediščine uvrstila že leta 1983 in od tedaj zasnovala vrsto programov, s katerimi bi obnovili načete spomenike arheološkega najdišča visoko v Andih.

Vsakega od programov bi morala odobriti tudi perujska vlada, kar pa se je izkazalo za skoraj utopično upanje. Glavna značilnost perujske birokracije je izredna zapletenost postopkov in ogromno število ustanov ter uradnikov, ki morajo potrditi vsak vladni ukrep. Zato ni presenetljivo, da pogovori med Unescom in perujsko vlado o ukrepih za zaščito Machu Picchuja potekajo že desetletje, do izvajanja del pa še vedno ni prišlo.

V stiski tudi Perujci delajo bliskovito
Lani pa je Unesco sporočil, da je stanje Machu Picchuja postalo zares kritično. To je spodbudilo tudi delo perujske vlade, ki ji je v nekaj mesecih uspelo izdelati načrt za zaščito starega inkovskega mesta. Denar za izvedbo načrta naj bi prispevala Unesco in Svetovna banka, ki v teh dneh preučujeta, ali je načrt dobro zasnovan in bo zares pripomogel k daljšemu življenju arheološkega bisera.

Štiri stoletja pozabe
Machu Picchu so okoli leta 1450 zgradili na zahtevo inkovskega vladarja Pachacutija, naseljen pa je bil le do leta 1532, ko so mesto zavzeli španski osvajalci Latinske Amerike in pregnali ali pobili njegove prebivalce. Mesto je kmalu utonilo v pozabo; šele leta 1911 ga je, popolnoma preraslega s tropskim gozdom, znova odkril ameriški pustolovec Hiram Bingham.