na Unescovem seznamu svetovne dediščine, v sosednjih državah pa najdemo mnogo znamenitosti. A kakšen je sploh pomen seznama?

Unesco - Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) - je specializirana agencija znotraj Združenih narodov, katere glavni cilj je prispevati k miru in varnosti s sodelovanjem držav na področjih izobraževanja, znanosti in kulture z namenom poglobiti splošno spoštovanje pravice, zakona prava ter človekovih pravic in osnovnih svoboščin.

Unesco sledi svojim ciljem skozi pet programskih sektorjev, ki zajemajo področja izobraževanja, naravoslovja, družboslovja in humanistike, kulture ter komunikacije in informiranja.

V Ljubljani Unescov Mednarodni center za kemijske študije
Vanj je včlanjenih 192 držav. Slovenija je članica od leta 1992. Sedež organizacije je v Parizu, po vsem svetu pa je še več kot 50 pisarn ter več inštitutov in centrov, med njimi od leta 1980 tudi Mednarodni center za kemijske študije v Ljubljani.

Najbolj vidni program organizacije je nedvomno seznam svetovne naravne in kulturne dediščine, s katerim Unesco promovira znamenitosti, ki jih ocenijo kot pomembne za ves svet. Ob tem Unesco tudi spodbuja države, da podpišejo posebno konvencijo o varovanju te dediščine. Za zdaj jo je ratificiralo 186 držav.

Obveznosti ohranjanja še vedno na plečih države
Najbolj zanimivo pri tem pa je, da obveznosti varovanja in ohranjanja dediščine še vedno izključno prevzemajo države, Unesco pa le nadzoruje to izvajanje. Organizacija torej ne skrbi za varovanje, ampak za promocijo teh krajev. Uvrstitev na seznam je tako še posebej dobra turistična promocija kraja oz. države in je stvar prestiža.

Če dediščina ni primerno varovana, jo uvrstijo na seznam ogrožene svetovne dediščine. Unesco pri izboljšanju lahko le svetuje in v določenih primerih pomaga zbirati sredstva. Med uspešnimi primeri rešitve kulturne dediščine je tako Dubrovnik, ki je bil leta 1991 močno poškodovan zaradi obstreljevanja. Hrvati so na seznamu uspešno ohranili tudi Plitviška jezera, ki so bila prav tako ogrožena med domovinsko vojno.

Ali je seznam kaj več kot le prestiž?
Če kraj ni primerno saniran, je mogoč tudi izbris s seznama, pri čemer ponovni vpis ni več mogoč. To je že cinično, saj se s tem še bolj kaže prestižnost seznama, saj Unesco le zapisuje, katere znamenitosti so pomembne za svet, ob slabšanju razmer pa žalostno ugotovi, da to pač ni več nekaj, kar predstavlja svetovno znamenitost.

Hkrati se s spodbujanjem turizma ob neprimernem varovanju tudi povečuje možnost uničevanja dediščine, kar naj bi se dogajalo s Pompeji, ki so v vedno slabšem stanju, na seznamu pa še vedno ostajajo brez kakršnega koli opozorila.

Do zdaj s seznama izbrisali dve znamenitosti
Do zdaj so sicer izbrisali le dve znamenitosti, in sicer naravno območje, poimenovano Zatočišče arabskega oriksa v Omanu, in dolina reke Labe pri Dresdnu. V Omanu so se za izbris odločile kar državne oblasti, potem ko so tam našli nafto in se odločili zaščiteno območje zmanjšati za 90 odstotkov. V Dresdnu pa so se za izbris odločili zaradi načrtovanega mosta čez reko Labo, ki naj bi uničil izjemen značaj doline reke.

Ob tem so iz organizacije sporočili, da se lahko Dresden znova vpiše na seznam, a na drugačen način in v drugačnem obsegu. Če se bodo odločili za to, bo pred njimi znova veliko "papirologije" in birokracije ...

Škocjanske jame znova ogrožene
Na seznamu je sicer trenutno 689 kulturnih, 176 naravnih in 25 mešanih znamenitosti iz 148 držav. Slovenijo od leta 1986 zastopajo Škocjanske jame, ki pa so bile nekoč že ogrožene zaradi onesnaženosti reke Reke, ki teče skoznje.

Danes je edina slovenska "znamenitost svetovnega pomena" znova ogrožena zaradi načrtov občine, ki želi širiti industrijsko cono in športno letališče, na območju pa je predvidena tudi ureditev športno-rekreacijskega centra z igriščem za golf, dirkališča s centrom za varno vožnjo in apartmajskega naselja ter hotela. Zaradi vsega navedenega so v poslanski skupini SNS-a podali ovadbo zoper župana občine Divača Matijo Potokarja. Če potenciala zaščitenega območja ne vidi tamkajšnja oblast, ali ga bo vsaj država?

Slovenija s petimi kandidaturami
Slovenija trenutno kandidira s tremi območji - klasičnim Krasom, bohinjskimi fužinami in partizansko bolnico Franjo -, prijavljena pa je tudi v dveh skupinskih kandidaturah, in sicer Prazgodovinska kolišča okoli Alp (skupaj s Švico, Avstrijo, Francijo, Italijo in Nemčijo)in Živo srebro in srebro na medcelinski Camino Real (skupaj z Mehiko in Španijo.) Kako uspešna bo s kandidaturami, bomo še videli. O Krasu in fužinah, ki so jih nominirali že leta 1994, pa že veliko časa ni slišati nič novega.

V okolici veliko krajev na seznamu
Sicer pa je Slovenija obkrožena z mnogimi znamenitostmi, ki so na Unescovem seznamu. V Italiji jih je tako kar 44, kar je tudi svetovni rekord (sledi ji Španija z 41 znamenitostmi), Avstrija in Madžarska jih imata po osem, Hrvaška pa sedem.

.

Najbližje Sloveniji so arheološki ostanki rimskega Ogleja in tamkajšnja patriarhalna bazilika, poreška Evfrazijeva bazilika, Plitviška jezera in zgodovinsko središče Gradca.

V bližini pa so še mnogi drugi kraji: v Italiji so tako Benetke z laguno, botanični vrt v Padovi, Vicenza z okoliškimi renesančnimi vilami arhitekta Paladia, mesta Verona, Mantova in Ferrara, delta reke Pad, zgodnjekrščanski spomeniki v Ravenni in Dolomiti, ki so tudi edina italijanska naravna znamenitost na seznamu.

Na Hrvaškem so poleg poreške bazilike na seznamu že omenjena Plitviška jezera in Dubrovnik, pa še katedrala svetega Jakoba v Šibeniku, Trogir, Dioklecijanova palača v Splitu in kulturna pokrajina okoli Starega Grada na Hvaru.

Avstrija se na seznamu poleg Gradca med drugim ponaša tudi z zgodovinskim središčem Salzburga in Dunaja ter gradom Schönbrun, prazgodovinsko kulturno pokrajino Hallstatt-Dahsteina in želežniško progo Semmering. Na Madžarskem naj omenimo velik del Budimpešte, zgodnjekrščansko nekropolo v Pecsu, vinorodno pokrajino Tokaj, s Slovaško pa si deli pokrajino s 712 jamami, poimenovano Slovaški kras.

In kako to, da slovenskega Krasa, po katerem so kraški pojavi dobili svoje ime, ni na seznamu?