Antičnemu mestu blizu Neapeljskega zaliva je grozilo, da bo še enkrat uničeno. Prvič je mesto leta 79 n. št. uničil izbruh bližnjega ognjenika Vezuva, ko je lava pod seboj pokopala večino od 20.000 prebivalcev. Drugemu propadu pa je bilo najbliže konec leta 2010, ko se je zaradi obilnega deževja med drugim podrla slovita Hiša gladiatorjev.

Močno načeta javna podoba kraja
Na stanje Pompejev so se pogosto zgrinjale ne le kritike, temveč tudi izrazi skrajnega ogorčenja. Po zrušitvi Hiše gladiatorjev so bile tudi mednarodne kritike tako glasne, da je Evropska komisija dala na razpolago 105 milijonov evrov za preprečitev popolnega propada.

Vendar so bili Pompeji potem ponovno prepuščeni sami sebi. Nesposobnost, birokracija, mafija, politična ravnodušnost in gneče turistov niso načeli le starih zidov, temveč tudi javno podobo kraja. Obiskovalce so povrh tega nadlegovali potepuški psi ter zavajali lažni turistični vodiči in neuradni nadzorniki parkirišč.

Večinoma nepočrpana sredstva
Razvoj položaja se je končno obrnil v pozitivno smer, vendar je vprašljivo, ali bo tako tudi na dolgi rok. The Great Pompeji Project naj bi namreč z ogromno finančnih sredstev tamkajšnje slabo stanje spremenil, in sicer do konca leta 2015. Zahteva EU-ja je bila, da se do takrat počrpa vsa sredstva in zaključi obnova teh 66 hektarjev, na katerih se razteza mesto, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Vendar ko je arheolog Massimo Osanna marca 2014 nastopil položaj vodje obnove, je bil ta zajetni projekt še vedno v povojih. "Nisem obžaloval, da sem sprejel to funkcijo, vendar pa je bilo teže, kot sem si mislil," pravi 52-letni arheolog danes.

Pomembno vlogo v tej "reševalni akciji" igra tudi poveljnik karabinjerjev Giovanni Nistri, ki je pristojen za nadzor nad financami in je strokovnjak na področju varstva kulturne dediščine. Pod njegovim vodstvom so bili sprejeti novi ukrepi, sredstva EU-ja so bila dodeljena posebnim projektom, obdobje zbiranja ponudb za dodelitev restavratorskih del se je skrajšala z enega leta na manj kot mesec dni. Kljub temu bo do 31. decembra 2015 počrpanih le 40 od 105 milijonov evrov - seveda na veliko nezadovoljstvo EU-ja.

Unescovi "izvidniki" vendarle zadovoljni
Vsi deležniki zdaj upajo, da se bo vendarle našla pot za podaljšanje projekta za nekaj let. "Prepričani smo, da bomo zadevo lahko rešili pozitivno," pravi Nistri. Konec koncev je tudi Unesco po obisku sporočil, da je bil pod vodstvom Osanne in Nistrija narejen "velik napredek".