Lilijana Stepančič, direktorica MGLC-ja, je v odprtem pismu za javnost predstavila stališča in argumente, s katerimi spodbija neproblematičnost in lahkotnost združitve Arhitekturnega muzeja Ljubljana (AML) in MGLC-ja, kakor jo predstavlja Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana. Foto: Wikipedia
Lilijana Stepančič, direktorica MGLC-ja, je v odprtem pismu za javnost predstavila stališča in argumente, s katerimi spodbija neproblematičnost in lahkotnost združitve Arhitekturnega muzeja Ljubljana (AML) in MGLC-ja, kakor jo predstavlja Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana. Foto: Wikipedia
Po besedah direktorja Arhitekturnega muzeja Petra Krečiča so bili v muzeju 'odločno proti' združitvi obeh muzejev v nov javni zavod Arhitekturni in grafični muzej Ljubljana od prvega osnutka Strategije razvoja kulture v mestni občini Ljubljana. Foto: Wikipedia
Uroš Grilc
Izhodiščni problem je, meni Grilc, v strokovno sporni zakonski rešitvi zakona o varstvu kulturne dediščine v delu, ki ima za cilj, da občinam naloži nove zakonske obveznosti in zmanjša del javne službe, ki ga financira država. Foto: MMC RTV SLO

Uroš Grilc tudi meni, da je razprava o ustanovitvi javnega zavoda Arhitekturni in grafični muzej Ljubljana izkrivila bistvene točke predlaganega ukrepa in da je tudi ministrstvo za kulturo v izjavi povzelo napačne navedbe nekaterih razpravljavcev. Ministrstvo za kulturo je izrazilo nestrinjanje z združevanjem Arhitekturnega muzeja Ljubljana (AML) in Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) v javni zavod Arhitekturni in grafični muzej Ljubljana.

Grilc zanika navedbo ministrstva, da združitve ne predvideva lani sprejeta strategija razvoja kulture v Ljubljani. V današnji izjavi za javnost je opozoril, da strategija predvideva sprejetje sklepa o spojitvi javnih zavodov do konca leta 2009. Ministrstvo ne pozna strateškega dokumenta občine, opozarja Grilc.

V občini so opravili že več podobnih spojitev
Ob očitkih, da bi z ustanovitvijo Arhitekturnega in grafičnega muzeja združili dve področji, ki nimata veliko skupnega, Grilc spomni, da so dejavnosti AML-ja in MGLC-ja širše in segajo tudi na področje oblikovanja in likovne umetnosti. Največji projekt Arhitekturnega muzeja sodi na področje industrijskega oblikovanja, MGLC pa je lani priredil tudi razstavo sodobne slovenske arhitekture.

Grilc je omenil Slovansko knjižnico, pripojitev Gledališča za otroke in mlade Lutkovnemu gledališču Ljubljana in spojitev Mestnega muzeja Ljubljana z galerijami. "Novi javni zavodi so v svoji organizaciji dosledno upoštevali različnost vsebin in dejavnosti, še več, v letu 2010 se vsi ti programi pomembno krepijo in širijo," je zapisal Grilc. Bistvo nastajanja novih javnih zavodov na osnovi spojitve obstoječih Grilc vidi v "kontinuiteti dejavnosti med prejšnjimi in novimi javnimi zavodi". V primeru Arhitekturnega in grafičnega muzeja Ljubljana je ta kontinuiteta tudi zaradi lokacijske ločenosti zanj še toliko bolj nesporna.

Grilc: Ministrstvo ni upoštevalo vseh pravnih aktov
Glede mnenja ministrstva za kulturo, da za financiranje novega javnega zavoda, ki ga predlaga mestni oddelek za kulturo, trenutno ni pravne osnove, Grilc odgovarja, da nov javni zavod v skladu z zakonom o zavodih zagotavlja kontinuiteto obstoja in izvajanje poslanstva dozdajšnjih javnih zavodov. Na občini "plaho izrečeno grožnjo" razumejo kot "neutemeljeno in neresno".

Ključno vprašanje in nevarnost na občini, kar zadeva stališča ministrstva pri izvajanju kulturne politike do muzejske in galerijske mreže, vidijo pri statusu pooblaščenih muzejev. Grilc omenja, da so ministrstvo opozorili na številne napake pri izvedbi javnega ciljnega razpisa za pooblaščene muzeje, a do danes niso dobili nobenega odgovora. Marca objavljeni javni ciljni razpis za podelitev pooblastila za opravljanje državne javne službe muzejev vsebuje številne formalnopravne in vsebinske pomanjkljivosti. Grilc ministrstvu očita, da ni upoštevalo vseh pravnih aktov, ki določajo postopek javnega razpisa. Med drugim niso bili opredeljeni cilji razpisa in vrednost razpoložljivih sredstev.