Foto: SOJ RTV SLO/Adrian Pregelj
Foto: SOJ RTV SLO/Adrian Pregelj

Organizacija združenih narodov za kulturo, znanost in izobraževanje (Unesco) je za letošnjo osrednjo temo svetovnega dne radia izbral zaupanje: to so zaupanje v radijsko novinarstvo, dostopnost in zaupanje poslušalcev ter zagotavljanje konkurenčnega položaja radijskih hiš.

Največ zaupanja v radijski medij
Unesco je svetovni dan radia označil za enega najbolj priljubljenih svetovnih dni Združenih narodov. Vsako leto ta dan številne radijske postaje po svetu pospremijo s posebnimi vsebinami, uradna spletna stran svetovnega dne radia pa letno doseže tudi do 100.000 obiskov.

Zaradi nedavnih svetovnih dogodkov in pandemije se je splošno zaupanje v medije zmanjšalo, kar so med drugim spodbudile tudi objave lažnih vsebin, ki so se hitro širile po družbenih omrežjih. Medtem ko študije razkrivajo svetovno nazadovanje zaupanja v splet in družbena omrežja, pa kažejo okrepljeno zaupanje v novice. In veliko ljudi še zmeraj bolj zaupa radiu kot drugim medijem, še navaja Unesco.

Po izsledkih raziskave Radiometrija so v letu 2021 programi Radia Slovenija v primerjavi z letom poprej pridobili 23.000 novih poslušalcev. Po podatkih raziskav Radiometrija in Mediane javne programe vsak dan v povprečju posluša več kot 450.000 poslušalcev. Najbolj poslušana radijska postaja je še zmeraj Val 202, najbolj poslušana oddaja v Sloveniji pa je Druga jutranja kronika.

Po raziskavi, ki jo je RTV Slovenija leta 2021 naredila o poslušanosti glasbe na nacionalnih radiih, glasba zavzema večinski delež vseh treh nacionalnih programov. Letno predvajajo kar 16.000 ur glasbe, kar pa znaša kar 65 odstotkov predvajanega programa. Zakon sicer določa, da mora biti 40 odstotkov vse predvajane glasbe slovenska glasba. Razvedrilnemu programu je namenjenih nekaj več kot 11 odstotkov, govornemu programu pa skoraj 18 odstotkov programa.

Najboljši približek medosebni interakciji
Tako direktor Radia Slovenija Mirko Štular kot direktorica radia Primorski val Tea Florjančič sta prepričana, da bo radio ohranil svoj položaj med najpomembnejšimi mediji. Oba poudarjata, da se v nekih zaostrenih okoliščinah ljudje vrnejo k javnim, verodostojnim medijem in preverjenim informacijam.

 Direktor Radia Slovenija Mirko Štular. Foto: MMC RTV SLO
Direktor Radia Slovenija Mirko Štular. Foto: MMC RTV SLO

Položaj radia kot klasičnega tradicionalnega medija je po Štularjevem mnenju v današnjih okoliščinah, ko smo preplavljeni z digitalnimi storitvami in kanali, za marsikoga presenetljivo dober. "Dejstvo je, da nove okoliščine, nove razmere, ki niso od včeraj, narekujejo zelo intenzivno prilagajanje klasičnih medijev novi realnosti. In vendar je tisto, kar radio ohranja zelo vitalnega, izjemno visoko zaupanje javnosti v ta medij. Še vedno je prepričljivo na vrhu med vsemi mediji po tem, kako in koliko mu javnost zaupa. To velja za večino držav Evrope in tudi za Slovenijo," je dejal Štular.

"Zelo izrazito se kaže trend k vračanju k nekemu verodostojnemu viru informacij, med drugim tudi k radiu," je še dejal direktor Radia Slovenija in dodal, da analize tako na evropski ravni, EBU-ja in v Sloveniji kažejo, da so se ljudje med pandemijo spet bistveno bolj naslonili na javne medije, tudi na javni radio.

Po njegovem mnenju je radio najboljši približek neki medosebni človeški komunikaciji, interakciji, izmenjavi, kar daje drugačen občutek bližine ali pa prepričljivosti, tudi kredibilnosti. Poleg tega si je dolga desetletja zelo intenzivno prizadeval za kakovost podanih informacij, obenem pa se je vendarle znal oz. začel dovolj zgodaj prilagajati drugačnemu načinu sprejemanja medijskih vsebin, je še poudaril direktor Radia Slovenija.

Ob zaostrenih okoliščinah se ljudje vrnejo k javnim, verodostojnim medijem in preverjenim informacijam. Foto: SOJ RTV SLO/Adrian Pregelj
Ob zaostrenih okoliščinah se ljudje vrnejo k javnim, verodostojnim medijem in preverjenim informacijam. Foto: SOJ RTV SLO/Adrian Pregelj

Pomen lokalnega radia ni zanemarljiv
"Radio kot medij je drugačen od časopisov, televizije, je predvsem hitrejši. Je pa res, da se vse več stvari seli tudi na splet. Od vsakega posameznika je odvisno, ali se bo znal prilagoditi željam in potrebam svojih odjemalcev ali pa bo malo 'zaspal'. Lokalni radio to izjemno bremeni, ker je to predvsem velik finančni zalogaj," je dejala Tea Florjančič.

Glede lokalnega radia meni, da je njegova vloga "predvsem, da osmisli dejavnost vseh lokalnih akterjev, da ne ostanejo neopaženi. (...) Ne moremo pričakovati od nacionalnega medija, da bo pokril vse kotičke naše Slovenije in na enak način obravnaval neko majhno kulturno društvo ali pa neko kulturno ustanovo. Tukaj smo mi, da to naredimo. Moji kolegi večkrat rečejo, da smo podaljšana roka javnega servisa," je dejala.

Direktorica Primorskega vala poudarja še, da pri njih opažajo rast poslušanosti, ki jo pripisuje koronakrizi. Poleg tega je prepričana, da ljudje v lokalnem okolju zaupajo radiu. "Ustvarjalci lokalnega radia so povezani s svojimi poslušalci na tak ali drugačen način, so jim blizu in čutijo neko zaupanje do ljudi, ki jih slišijo v programu, pa tudi poznajo se."

Prvi radijski prenos glasbe in oče slovenskega radia

Prvi radijski prenos glasbe se je zgodil na božični večer leta 1906, ko je Reginald Fessenden predvajal božični koncert, končal pa ga je z besedami: "Vesel božič!" Radio svojo težo pokaže zlasti v kriznih časih, saj poroča tudi, ko je delo drugih medijev iz različnih razlogov omejeno.

Obenem pa je radio zmogel tudi številne prilagoditve tehnološkemu napredku, predvsem z digitalnim avdiooddajanjem (DAB+) in prilagajanjem vsebin razvoju spleta.

Na Slovenskem je prve poskuse z radijskim oddajanjem opravljal Marij Osana, ki ga imenujemo tudi "oče slovenskega radia". Poskusno je začel oddajati leta 1924, prvi radijski prenos koncerta Glasbene matice pa je organiziral januarja 1926.

Radio včeraj, danes, jutri