V projektu, ki ga sofinancira program Srednja Evropa, sodelujeta tudi slovenska partnerja Pomorski muzej Sergej Mašera Piran in Občina Piran.

Projekt je predstavila komunikacijska menedžerka Srednjeevropske pobude iz Trsta Alice Pappas. Kot je povedala, je v triletnem projektu, ki se končuje, sodelovalo 14 partnerjev iz šestih držav – Italije, Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Poljske in Nemčije. V sklopu projekta so želeli valorizirati dediščino Srednje Evrope in omogočiti dostopnost do muzejev za vse.

Piranski pomorski muzej se glede dostopnosti postavlja ob bok velikim nacionalnim muzejem. Foto: Radio Koper
Piranski pomorski muzej se glede dostopnosti postavlja ob bok velikim nacionalnim muzejem. Foto: Radio Koper

Osredotočili so se na vključevanje in dostopnost – tako fizično kot tudi informacijsko-komunikacijsko, socialno in ekonomsko dostopnost. V sklopu projekta so se posvetili obiskovalcem in zaposlenim v muzejih. Prvim so želeli omogočiti popolno izkušnjo obiska muzeja, zaposlenim pa omogočiti, da okrepijo svoje sposobnosti pri predstavljanju kulturne dediščine.

Razvili so štiri glavne instrumente, skozi katere so izvajali projekt: smernice o dostopnosti, izobraževanje zaposlenih v muzejih, investicijska vlaganja ter oznako dostopnosti COME IN!. Ta se bo po besedah Alice Pappas kot certifikat podeljevala muzejem ali drugim ustanovam, ki bodo, če jo bodo želeli pridobiti, morali dokazati, da si prizadevajo za večjo dostopnost.

Zaveza za mednarodno delovanje
Muzeji in druge ustanove bodo certifikat prejeli za obdobje petih let, nato bo sledilo preverjanje. Da bi partnerji projektu zagotovili prihodnost, so se zavezali k ustanovitvi mednarodne skupine, ki bo delovala še po koncu projekta. Skupina bo zagotavljala, da bodo partnerji, ki bodo na novo pridobili certifikat, vodeni skozi proces zagotavljanja večje dostopnosti v svojih lokalnih okoljih.

Piranski muzej med šestimi z oznako dostopnosti
Na slavnostni sklepni prireditvi projekta v Evropskem parlamentu pretekli teden so oznako dostopnosti COME IN! podelili prvič. Prejelo jo je šest muzejev iz sodelujočih držav, tudi Pomorski muzej Sergej Mašera Piran. Kot je povedal direktor muzeja Franco Juri, je to šele začetek projekta, saj se mora muzej kot institucija stalno prilagajati novim potrebam, poleg tega je treba vzdrževati to, kar so pridobili v sklopu projekta.

Med drugim so v razstavo vključili replike muzejskih eksponatov, napise v Braillovi pisavi in več zaslonov, na katerih se predvaja vodenje po muzeju v znakovnem jeziku. Foto: AP
Med drugim so v razstavo vključili replike muzejskih eksponatov, napise v Braillovi pisavi in več zaslonov, na katerih se predvaja vodenje po muzeju v znakovnem jeziku. Foto: AP

V Slovenji po njegovih besedah manjši in srednje veliki muzeji nimajo sredstev za prilagajanje svojih zbirk, projekt, ki je namenjen predvsem izboljšanju dostopnosti v manjših in srednje velikih muzejih, pa jim je to omogočil. Zgledovali so se po nekaterih nacionalnih muzejih, kjer je to zgledno urejeno. Med drugim so v razstavo vključili replike muzejskih eksponatov, napise v Braillovi pisavi in več zaslonov, na katerih se predvaja vodenje po muzeju v znakovnem jeziku. Za investicije so v sklopu projekta pridobili 60.000 evrov.

Piran je sam po sebi specifična lokacija
Po besedah vodje projekta v občini Piran Alenke Popić so v Piranu uredili dostop do treh lokacij – cerkve sv. Petra na Tartinijevem trgu, Mediadoma in cerkve sv. Jurija, pri čemer so imeli na voljo 30.000 evrov. Ob tem je poudarila, da invalidi na vozičkih kljub temu zaradi specifik Pirana – vendarle gre za srednjeveško mesto s tlakovanimi, tudi strmimi ulicami – še vedno potrebujejo spremstvo oz. pomoč pri dostopu do naštetih lokacij.