Petar II. Petrović Njegoš (1813-1851), čigar spomenik stoji tudi v Ljubljani, je položaj vladike, torej cerkvenega in posvetnega vladarja Črne gore, prevzel pri 17 letih. Dejaven je tudi kot pesnik, med njegovimi deli je najbrž najbolj znana pesnitev Gorski venec. Foto: Wikipedia Commons
Petar II. Petrović Njegoš (1813-1851), čigar spomenik stoji tudi v Ljubljani, je položaj vladike, torej cerkvenega in posvetnega vladarja Črne gore, prevzel pri 17 letih. Dejaven je tudi kot pesnik, med njegovimi deli je najbrž najbolj znana pesnitev Gorski venec. Foto: Wikipedia Commons
Črnogorska zastava
V Črni gori je bil zadnjih deset let odprt spor o statusu srbskega jezika, potem ko so v črnogorski ustavi kot uradni jezik navedli črnogorski jezik, kar ni bilo po volji srbski skupnosti. Foto: EPA

Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) je po devetih letih prizadevanj namreč uradno priznala črnogorski jezik kot ločen jezik od srbskega, so po navedbah spletnega portala nevladne medijske organizacije Balkanska raziskovalna mreža (BIRN), imenovanega Balkaninsight, sporočile črnogorske oblasti.

Črnogorščini mednarodna oznaka CRN
Portal navaja še, da je omenjena mednarodna organizacija, ki skrbi za uvajanje standardov, črnogorskemu jeziku dodelila mednarodno oznako CRN. Direktor črnogorske narodne knjižnice Bogić Rakočević je dejal, da je s tem črnogorski jezik tudi uradno ločen od srbskega. Prav črnogorska narodna knjižnica je vodila prizadevanja za pridobitev svoje oznake.

Odločitev odbora za kodifikacijo jezika
Tako je svetovalni odbor ISO-ja za kodifikacijo jezika s sedežem v Kongresni knjižnici v Washingtonu s tem ne le priznal obstoj črnogorskega jezika, temveč je tudi potrdil, da ni različica srbskega jezika, kot so trdili nekateri, je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug dodal Rakočević.

V Črni gori je bil od leta 2007, leto po razglasitvi samostojnosti, odprt spor o statusu srbskega jezika, in sicer potem ko so v črnogorski ustavi kot uradni jezik navedli črnogorski jezik, kar ni bilo po volji srbski skupnosti. V izobraževalnem sistemu je uradni jezik od leta 2011. Na zadnjem popisu prebivalstva leta 2011 je sicer 36 odstotkov državljanov dejalo, da govorijo črnogorski jezik, 44 odstotkov pa, da govorijo srbskega.

Kako z učnim programom?
Septembra 2011 so se vlada in vodje opozicije po mesecih zastoja dogovorili, da bodo v izobraževalnem sistemu predmet poimenovali črnogorsko-srbski, bosanski, hrvaški jezik in literatura, kar so videli kot kompromis v korist veliki srbski skupnosti v državi. Učni program je ostal skoraj enak, dodali so le črnogorsko abecedo, ki ima 32 črk, tako v latinici kot cirilici. Srbska abeceda ima 30 črk.

Srbske opozicijske stranke, nevladne organizacije in akademiki kljub temu vztrajajo, da sta srbski jezik in cirilica od leta 2011 v šolah diskriminirana. Nedavni spor je izbruhnil junija letos, ko so prvič od druge svetovne vojne najboljši učenci osnovnih in srednjih šol prejeli državne nagrade, imenovane diplome Luča, v latinici, še navaja portal Balkaninsight.