Kolizej na rešitev, ki bi zadovoljila vse vpletene, še čaka. Foto: RTV SLO
Kolizej na rešitev, ki bi zadovoljila vse vpletene, še čaka. Foto: RTV SLO
Ljubljanski Kolizej razburja že dolga leta. Tudi z govoricami, kaj bi lahko zgradili namesto njega.

Kulturno ministrstvo je septembra 2005 Kolizej za eno leto razglasilo za kulturni spomenik državnega pomena, da bi preprečilo njegovo rušenje. Septembra 2006 je direktor direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu Damjan Prelovšek pojasnil, da Kolizej ne potrebuje več posebne zaščite, saj naj bi ga dovolj ščitil mestni odlok.



Eno leto le ni bilo dovolj
Na pristojnem ministrstvu se črnega scenarija ne bojijo. Povedali so, da so v letu, ko je imel Kolizej dodatno zaščito, želeli zanj poiskati rešitev, ki bi zadovoljila vse vpletene. A dodali so, da ne dvomijo, da bo nova mestna oblast našla neko rešitev, ki bo ustrezala stroki in lastnikom. Prelovšek je jeseni odločitev, da Kolizej ne potrebuje več posebne zaščite, komentiral s pojasnilom, da odloka iz leta 1993, ki ščiti Kolizej, ni mogoče spreminjati brez dovoljenja spomeniškovarstvene službe.

V prizadevanjih za rešitev Kolizeja je izpostavil še javno razpravo, ki so jo sprožili dogodki okoli stavbe, in zamenjavo načelnika oddelka za urbanizem MOL-a. Prelovšek je takrat dodal, da je bil lastnik Kolizeja Jože Anderlič že ob nakupu stavbe seznanjen s pogoji Mestne občine Ljubljana in z odlokom o zaščiti stavbe iz leta 1993 in je zato vedel, kaj je kupil. Anderlič je hotel namesto Kolizeja zgraditi 25-nadstropno stavbo, s štirimi kletnimi etažami parkirišč, dvorano s 1.391 sedeži, poslovnimi prostori, trgovskimi lokali in 36 razkošnimi stanovanji.