Načrte za cerkev sv. Petra v Firminyju je Le Corbusier zarisal že leta 1961, cerkev so zgradili šele zdaj. Foto: Fondation le Corbusier
Načrte za cerkev sv. Petra v Firminyju je Le Corbusier zarisal že leta 1961, cerkev so zgradili šele zdaj. Foto: Fondation le Corbusier
Le Corbusier: Cerkev sv. Petra v Firminyju
Cerkev številni nekoliko nesramno primerjajo z bunkerji ob atlantski obali.
Le Corbusier: Cerkev sv. Petra v Firminyju
Le Corbusier je bil ogorčen, ko je občina Firminy z njim prekinila pogodbo, ki je predvidevala gradnjo cerkve. Foto: Fondation le Corbusier
Le Corbusier: Cerkev Notre-Dame-du-Haut v Ronchampu
Med Le Corbusierovimi cerkvami je najbolj slavna tista, ki so jo zgradili v kraju Ronchamp.

V resnici je nekaj let pred skrivnostno utopitvijo v Sredozemskem morju leta 1965 Le Corbusier začel načrtovati še tretjo cerkev. Pred kratkim so jo dogradili in posvetili. Cerkev st. Pierre v kraju Firminy, ki leži 70 kilometrov zahodno od Lyona, je dopolnila največji kompleks Le Corbusierove arhitekture. V Firminyju je namreč arhitekt švicarskega rodu zgradil enega izmed svojih "stanovanjskih strojev" (tako so poimenovali Le Corbusierove orjaške bloke) in nekaj objektov za kulturne in razvedrilne dejavnosti.

Ob boku najboljšim Le Corbusierovim delom
Da smo s cerkvijo svetega Petra v Forminyju dobili še en primer značilne Le Corbusierove arhitekture je potrdil tudi zgodovinar Gilles Ragot, ki je kot član pariške Le Corbusierove fundacije proučil stavbo. Fundacija, ki med drugim skrbi tudi za ohranjanje dediščine Le Corbusiera, je namreč hotela ugotoviti, ali objekt, ki je bil dograjen po arhitektovi smrti, sledi osnovnim smernicam Le Corbusierove arhitekture. Ragot je sporočil: "Kakovost in izvirnost v obravnavi prostora se lahko primerja z najboljšimi Le Corbusierovimi deli in največjimi sodobnimi kulturnimi dosežki."
Betonski bunker ali prostor čaščenja Boga?
Tudi površen poznavalec Le Corbusierovih del lahko v cerkvi svetega Petra hitro odkrije podobnosti z drugima dvema sakralnima objektoma, katerih podobo je načrtoval ta arhitekt. To sta seveda slovita cerkev Notre-Dame-du-Haut v Ronchampu in samostanska cerkev Saint Marie de la Tourette v Eveuxu. Masiven monoliten betonski blok so nekateri posmehljivo označili kot orjaško različico bunkerjev, ki so posejani na atlantski obali. Nekoliko spominja tudi na strašljive preroške podobe daljne prihodnosti, kot so bile prikazane v znanstvenofantastičnih filmih Časovni stroj ali Loganov beg.

Bolj subtilna je notranjost, pri oblikovanju katere je Le Corbusier še enkrat dokazal svojo nadarjenost za obvladovanje svetlobe. Vzhodno steno predira množica lukenj in zaznamo lahko formacijo ozvezdja Orion. Notranjost je pobarvana v zeleni, rdeči in rumeni barvi, ki ustvarja rezko antitezo puščobnemu betonu. Osrednja dvorana je sicer pogreznjena v skrivnosten somrak in ko se obiskovalec postavi pod visoki stožec, ki tokrat nadomesti tradicionalno kupolo, ga - tudi če je nevernik - vsaj malo prevzame občutek strahospoštovanja do sil, ki so izoblikovale vesolje.

Štiri desetletja finančnih prepirov
Še pred nekaj leti ni nihče zares verjel, da bo cerkev svetega Petra kdaj zares dokončana. Le Corbusier je načrte predstavil že leta 1961, a že od vsega začetka so projekt spremljale težave. Kmalu je namreč postalo jasno, da s prvotnim proračunom cerkev ne bo mogoče zgraditi in leta 1965 je občina odpovedala pogodbo z Le Corbusierom. Arhitekt je bil ogorčen in je faranom v dolgem govoru sporočil vse razloge, zakaj bi cerkev morala biti zgrajena. Učinka svoje pridige ni nikoli izvedel. Istega leta je utonil.

V spomin na Le Corbusiera je župan Firminyja leta 1970 dosegel položitev temeljnega kamna in gradnja je stekla. Vendar dela niso potekala kaj hitro, saj ni bilo povsem jasno, kdo bi za projekt moral prispevati denar. Občina ali država. Končno je gradnja povsem zastala, nedokončana cerkev pa je postala predvsem priljubljeno "igralo" avanturističnih otrok, ki so se radi skrivali po betonski konstrukciji. Objekt je "odrešila" Evropska unija. Z njenimi sredstvi je bila cerkev v zadnjih dveh letih končno dokončana.