"Z jasno koreografijo in dramaturgijo uličnega gledališča v kontekstu prakse neposredne demokracije slovenskih vstaj je v simbolnem prostoru kolektiv ustvaril najširše razumljivo dekonstrukcijo edinstvene slovenske posttranzicijske oblike navidezno demokratične politične in ekonomske tiranije," so zapisali člani občnega zbora Liberalne akademije. Foto: MMC RTV SLO

Projekt Zombie je jasno pokazal, da v nasprotju z vrsto nekdanjih emancipativnih politizacij umetnosti danes ne gre (več) za umetniško produkcijo utopij, ampak za drugi korak po izstopu iz estetskega režima, za širšo družbeno kapitalizacijo getoizirane umetniške produkcije in za integracijo umetnosti v kolektivno akcijo proti perpetuiranju ekspropriacije družbe.

Prostestival
Poimenovanje udeležencev udeležence prve vseslovenske vstaje kot zombijev je uporabil Janez Janša. Brezimni "zombiji" so s parodijo to oznako transformirali v edinstveni umetniški presežek. Zombiji so bili neodmisljiva sestavina vstajniških dogodkov leta 2013. Umetniško delo presega razsežnosti avtorstva in v ospredje postavlja sam umetniški dogodek. Foto: MMC RTV SLO


Poimenovanje projekta izhaja iz oznake, ki jo je za udeležence prve vseslovenske vstaje proti odkriti neoliberalistični intervenciji v slovensko državo in družbo 21. decembra 2012 uporabil Janez Janša – "ne kot oseba ali človek, ampak kot predsednik vlade, kot utelešenje 'delovanja aparatusa'", piše v obrazložitvi; te je razglasil za zombije. Že naslednji dan se je s protestivalom izkazalo, da so množični javni protesti proti vladajočim oligarhijam hkrati tudi kulturne in umetniške prireditve. Zombiji so svoj umetniški projekt izvajali tudi na drugi vseslovenski vstaji 11. januarja 2013 in na dan kulture 8. februarja.
Umetnost danes: integracija v kolektivno akcijo, ne le produkcija utopij
"Parodiranje premierjeve žaljivke v obliki uličnega igrokaza "brezimnih" režiserjev in igralcev je bilo edinstveni slovenski umetniški presežek v vrsti drugih družbenih akcij časa finančne krize. Projekt Zombie je jasno pokazal, da v nasprotju z vrsto nekdanjih emancipativnih politizacij umetnosti danes ne gre (več) za umetniško produkcijo utopij, ampak za drugi korak po izstopu iz estetskega režima, za širšo družbeno kapitalizacijo getoizirane umetniške produkcije in za integracijo umetnosti v kolektivno akcijo proti perpetuiranju ekspropriacije družbe. Od tu naprej pa je jasno, da je najinventivnejša umetnost sestavina širše družbene koalicije za uveljavitev drugačne paradigme družbenosti," je zapisano v obrazložitvi.
V Liberalni akademiji so s podelitvijo tokratne nagrade tudi sami izvedli svojevrstno gesto. Že pred razglasitvijo nagrade so javnosti sporočili, da so vedno utemeljeno zavračali občasne očitke o tem, da imajo nagrade zlata ptica in zlato gnezdo politično ozadje. "Tokrat je drugače, saj sami trdimo, da je nagrada zlata ptica za leto 2013 politično motivirana," so zapisali.
Prodorno in inovativno multimedijsko umetniško delo
Tokrat občni zbor izjemoma ni imenoval posebne žirije, ki bi avtonomno odločila o nagrajencih z nagrado zlata ptica. Razlog – ugotovili so, da je umetniški dogodek leta 2013, ki si je nedvomno zaslužil nagrado, zaobsegel vse vidike prodornega in inovativnega multimedijskega umetniškega dela. "Z jasno koreografijo in dramaturgijo uličnega gledališča v kontekstu prakse neposredne demokracije slovenskih vstaj je v simbolnem prostoru kolektiv ustvaril najširše razumljivo dekonstrukcijo edinstvene slovenske posttranzicijske oblike navidezno demokratične politične in ekonomske tiranije," so zapisali člani občnega zbora Liberalne akademije, društva za proučevanje politične demokracije in liberalizma.
Umetniško delo presega razsežnosti avtorstva in v ospredje postavlja sam umetniški dogodek. Avtorice in avtorji tega dela so kolektiv, s čimer je učinek politične geste podkrepljen.
Zlata ptica je priznanje ustvarjalcem in poustvarjalcem za izjemne dosežke na različnih področjih kulturnega ustvarjanja. Dobitniki priznanja so lahko posamezniki ali skupine. Zlata ptica je bila prvič podeljena leta 1975, od leta 1994 pa jo podeljuje Liberalna akademija, zadnjih nekaj let brez finančnih sredstev. Lani so nagrado prejeli Elvis Halilović, Maja Smrekar, Blaž Božič, Boštjan Čadež ter Maja Delak in Luka Prinčič.

Projekt Zombie je jasno pokazal, da v nasprotju z vrsto nekdanjih emancipativnih politizacij umetnosti danes ne gre (več) za umetniško produkcijo utopij, ampak za drugi korak po izstopu iz estetskega režima, za širšo družbeno kapitalizacijo getoizirane umetniške produkcije in za integracijo umetnosti v kolektivno akcijo proti perpetuiranju ekspropriacije družbe.