Elvis Halilović si je na Velenjskem jezeru zamislil plavajoče mesto kot srečevališče umetnosti, oblikovanja in ekologije z vsemi značilnostmi futurističnega pristopa do bivanja in ustvarjanja. Foto: Goran Petraševič
Elvis Halilović si je na Velenjskem jezeru zamislil plavajoče mesto kot srečevališče umetnosti, oblikovanja in ekologije z vsemi značilnostmi futurističnega pristopa do bivanja in ustvarjanja. Foto: Goran Petraševič
Plavajoče mesto bo rezidenca za študente treh evropskih umetniških akademij. Med drugim bo objekt izobraževalna platforma samozadostnega bivanja. Foto: Maribor 2012
Ob koncu izolacijskega tedna umetnosti, bo plavajoče mesto privezano na pomol ob čolnarni, kjer bodo vsak dan v popoldanskih urah do 1. septembra organizirani vodeni ogledi. Foto: Maribor 2012

Na jezeru plavajoče geodezične kupole, poimenovane Gepo, so zasnovane na modularni obliki čebeljega satovja, so energijsko varčne in omogočajo samozadostno in zadovoljno bivanje na ekootoku. Z odprtjem plavajočega mesta se bo danes začale teden izolacijske umetnosti, na katerem bodo sodelovali študentje treh evropskih akademij (ASP Krakow, HGB Leipzig in ALUO Ljubljana). Ti se bodo izolirani od dogajanja na kopnem lahko prepustili svojemu delu in "odpiranju novih dimenzij umetniškega ustvarjanja,"pravijo v zavodu Maribor 2012.
Samozadostna platforma brez negativnih vplivov na okolje
Avtor projekta vodnega mesta na Velenjskem jezeru Elvis Halilović je pojasnil, da je plavajoče mesto samozadostna modularna plavajoča platforma, namenjena bivanju brez izpustov in škodljivih vplivov na okolje. Vsi elementi objekta so prirejeni tako, da s svojo prisotnostjo ne škodujejo okolju. Poskrbljeno je tudi za elektriko, ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, prehrano, sanitarije in vodo.
Po besedah avtorja so geodezične kupole ene najmočnejših poznanih arhitekturnih struktur, za katere porabimo tudi do 40 odstotkov manj gradbenega materiala kot za pravokotne stavbe. Celotno kupolo lahko sestavita samo dva človeka, saj najtežji moduli ne presegajo teže 30 kilogramov. V eni od kupol bodo vzpostavili tudi akvaponični sistem, ki povezuje ribogojništvo in hidroponiko in bo tako poskrbel za delno prehrano prebivalcev otoka. Ko se vzpostavi pravilno razmerje vseh potrebnih sestavin, postane sistem skoraj popolnoma samozadosten in brez potrebe po gnojilih in pesticidih.
Ob koncu izolacijskega tedna umetnosti bo otok prestavljen na obalo in tako dostopen za obiskovalce. Uradno odprtje plavajočega mesta 26. avgusta in predstavitev dosežkov izolacijskega tedna umetnosti bosta spremljala improviziran glasbeni program ter nočno kopanje. Od nedelje, 26. avgusta, do sobote, 1. septembra, bo plavajoče mesto privezano na pomol ob čolnarni, vodeni ogledi pa bodo organizirani vsak dan med 16. in 19. uro.