Zgodbo trojne kraljice, samostojne vladarice, sposobne gospodarice, ki je svojemu možu posojala denar za njegove pohode po Evropi, predstavi prvi del televizijske zgodovinske serije (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, ki si ga od danes lahko ogledate v spletnem arhivu Televizije Slovenija.

Ta je v času, ki ga večinoma preživimo doma, na spletu omogočila ogled številnih filmov in oddaj izobraževalne vrednosti.

V zgodovinski seriji (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine izvemo, kaj o Barbari Celjski, ki je živela med letoma 1392 in 1451, govorijo viri in zakaj se je o njej čez stoletja širil sloves, da je mesalina in črna kraljica? Njeno življenje se bere kot telenovela z zarotami, spletkami, avtorji oddaje pa je zanimalo tudi, zakaj je njeno ime izginilo iz spomina dežel, v katerih je vladala.

Gre za prvi del serije, skozi katerega po življenju Barbare Celjske vodi Zvezdan Pirtošek, ki ga je Barbara Celjska navdihnila do te mere, da o njej piše zgodovinski roman. Njeno podobo odkrivamo tudi s slovenskimi zgodovinarji in avtorico najnovejše in najbolj obsežne raziskave o njej, Slovakinjo Danielo Dvoržakovo.

Kako so reforme Marije Terezije vplivale na slovenske kraje?
Na spletu si je mogoče ogledati tudi zgodbo še ene mogoče ženske, ki je zaznamovala zgodovino slovenskega prostora. Marija Terezija je v ta prostor prinesla marsikaj – javni zdravstveni sistem, obvezno osnovno šolo, hišne številke in seveda, krompir, ki ga po statistiki vsak Slovenec letno poje okrog 70 kg. Zgodovina se je spomni kot dobre vladarice, z močnimi svetovalci, ki jim je znala prisluhniti, tudi če se z njimi ni najbolj strinjala.

V oddaji so se spraševali, kako danes gledajo nanjo potomci njenih podanikov? Kako jo vidijo njeni neposredni potomci ter zgodovinarji? Kako je vplivala na slovenske kraje in prebivalce? Ali posledice njenih reform čutimo še danes? Vse to odkrivajo z današnjim poglavarjem družine Habsburg – Karlom von Habsburgom, dr. Miho Preinfalkom, dr. Petrom Vodopivcem, dr. Andrejem Studenom in drugimi.

V Palačah ljudstva
Z današnjim dnem pa se po spletnem arhivu 4D lahko sprehodite tudi po prostorih štirih simbolnih arhitekturnih glasnic socializma – moskovske univerze, palače kulture v Sofiji, parlamenta v Bukarešti ter palače federacije v Beogradu, ki se zdaj imenuje palača Srbije. Predstavlja jih koprodukcijska dokumentarna oddaja Palače ljudstva. V njeni predstavitvi se ob glasbeni spremljavi takratnih popevk zvrsti veliko arhivskih posnetkov, tudi Tita in delovnih brigad. Avtorji odprejo vrata slovenskega salona, gledalec pa lahko prepozna slike in zvoke, ki še vedno odmevajo v domačem kolektivnem spominu. Oddaja, ki bo na 4D dostopna sedem dni, postreže z zanimivimi pogledi v zakulisja tedanjih režimov.