Odločitev vodstva sledi plazu kritik javnosti in odprtemu pismu predstavnikov filmske industrije.

Berlinale je prva večja predstavitev kinematografije v posamičnem letu v Evropi, na katerem predstavijo na stotine filmov z vsega sveta, njihove zvezdnike in priznane avtorje v mednarodnem merilu. Foto: EPA
Berlinale je prva večja predstavitev kinematografije v posamičnem letu v Evropi, na katerem predstavijo na stotine filmov z vsega sveta, njihove zvezdnike in priznane avtorje v mednarodnem merilu. Foto: EPA

Napovedani so bili tudi protesti na rdeči preprogi otvoritvene slovesnosti festivala, ki vrata odpira prihodnji teden. Berlinale ni le prva velika manifestacija aktualne filmske produkcije v Evropi, ampak velja tudi za najbolj politično naravnano od velikih filmskih prireditev in se tudi ponaša s pripravo programa, s katerim se odziva na krivičnosti v svetu.

Vseeno pa je festival močno odvisen od javnega financiranja. Sprva so se pritiskom in kritikam zaradi povabila skrajno desničarskim politikom na slavnostni dogodek upirali in se pri tem sklicevali na protokol, ki narekuje, da na njem sodelujejo demokratično izvoljeni uradniki. K drugačni odločitvi pa jih je pozneje spodbudila "intenzivna razprava v kulturnem sektorju", ki je vključevala odprto pismo več kot 200 ustvarjalcev s področja filma, ki so ostro kritizirali festival.

"Danes sta se direktorja Berlinala odločila, da odpovedo povabilo petim predhodno povabljenim politikom AfD-ja," so organizatorji Berlinala zapisali v izjavi.

Več kot 200 podpisnikov odprtega pisma
Skupine državljanov so grozile, da bodo ob morebitni udeležbi predstavnikov AfD-ja organizirale proteste ob odprtju festivala. Več kot 200 oseb s področja filma in kulture pa je v svojem odprtem pismu vodstvu Berlinala med drugim zapisalo: "Otvoritvena slovesnost v takem primeru ne more biti varen prostor za Jude, ženske, ljudi različnih ras, LGBTQ+ skupnosti, Rome in Sinte ter skupnosti Jehovovih prič, ki so z drugimi prestajale preganjanje in genocid izpod rok drugega skrajno desnega in nacionalno konservativnega gibanja v Nemčiji." Med podpisniki pisma so med drugim scenaristka Jemma Desai, palestinsko-britanski režiser Saeed Taji Farouky in ustanoviteljica berlinskega filmskega studia Konstantina Levi.

Festival se bo odprl 15. februarja in sklenil 25. februarja. Foto: EPA
Festival se bo odprl 15. februarja in sklenil 25. februarja. Foto: EPA

Berlinale: nasprotujemo vsem oblikam desničarskega ekstremizma
Po mnenju festivala je razburjenje zaradi gostov skrajne desnice "pokazalo, kako zelo sta zavezanost svobodni, strpni družbi in nasprotovanje desničarskemu ekstremizmu del DNK-ja Berlinala". Na festivalu, ki poteka že 74 let in je običajno najbolj politično naravnana prireditev te vrste, so dodali tudi, da že dolgo nasprotujejo "vsem oblikam desničarskega ekstremizma". AfD pa se, tako organizatorji festivala, nasprotno zavzema za omejitve priseljevanja in zgodovinski revizionizem ter uporabljajo ksenofobno retoriko.

Alternativa za Nemčijo (AfD) je bila ustanovljena leta 2013 kot skupina proti evru. V času, ko se Nemčija spopada s šibkim gospodarstvom in vse večjo negotovostjo prebivalcev, je stranka pridobila priljubljenost, h kateri se iz protesta proti vladi obračajo predvsem prebivalci vzhoda. Prejšnji mesec je nemško javnost razburilo poročilo preiskovalne novinarske skupine Correctiv o novembrskem srečanju med pripadniki radikalne desnice in posameznimi politiki iz AfD-ja, Krščanskodemokratske unije (CDU) in konservativne skupine Unija vrednot (Werteunion). Na srečanju v Potsdamu naj bi razpravljali o tem, kako izgnati veliko število tujih državljanov, vključno s prosilci za azil in priseljenci z nemškim državljanstvom. Po razkritju so v številnih nemških mestih organizirali množične proteste proti stranki in odprli razprave o tem, ali bi jo bilo treba prepovedati. V enem od zadnjih protestov v Berlinu, kjer se je po podatkih policije zbralo 150.000 ljudi, so se med drugim slišali vzkliki gesel: "Vsi skupaj proti fašizmu!"

Berlinale, ki odpira vrata 15. februarja, je predsedovanje letošnje žirije zaupal kenijsko-mehiški igalki Lupiti Nyong'o, ki bo prva temnopolta predsednica žirije. V žiriji bodo še ameriški režiser in igralec Brady Corbet, hongkonška režiserka, producentka, scenaristka in igralka Ann Hui, nemški režiser Christian Petzold, španski režiser Albert Serra, italijanska igralka Jasmine Trinca ter ukrajinska književnica Oksana Zabužko. Častnega zlatega medveda za življenjsko delo pa bo prejel ameriški režiser Martin Scorsese.

Žiriji glavnega tekmovalnega programa bo predsedovala kenijsko-mehiška igralka Lupita Nyong'o. Foto: EPA
Žiriji glavnega tekmovalnega programa bo predsedovala kenijsko-mehiška igralka Lupita Nyong'o. Foto: EPA

V igri za zlatega in srebrne medvede je v glavnem tekmovalnem programu letos 20 filmov, med njimi dva prvenca in dva dokumentarna filma. Zastopane so produkcije iz 30 držav, 19 filmov bo v Berlinu doživelo svetovno premiero.