Hongkonško-ameriški mojster borilnih veščin se je rodil leta 1940 v San Franciscu kot Lee Džun Fan, a otroštvo do 18. leta preživel v Hongkongu, kjer njegovi oboževalci že dolgo želijo Leeju posvečen muzej.

V nekdanjem motelu za zdaj ne bo muzeja
Pred dvema letoma sta se hongkonška vlada in lastnik nekdanjega doma filmskega zvezdnika dogovorila, da bodo posestvo, dvonadstropno hišo, v kateri je bil do pred kratkim motel, spremenili v muzej. A zdaj so z vlade sporočili, da so pogajanja z lastnikom, poslovnežem Ju Pang Linom zastala. "Klub našemu trudu nismo mogli doseči dogovora o razsežnosti obnove," so sporočili v obvestilu za javnost.

V hongkonškem Klubu Brucea Leeja pravijo, da je Ju postavljal nerazumne zahteve, kot je, denimo, ta, da želi imeti v muzeju svoje pisarne. "Gospod Ju je najprej velikodušno podaril posestvo, zdaj pa ugotavljamo, da njegovi nameni niso takšni. Zelo smo razočarani. Ne razumem, zakaj si je premislil," je za AP povedal Vong Džiu Keung, predsednik kluba.

Razbijanje filmskih stereotipov o Azijcih
Shannon Lee, hči leta 1973 umrlega zvezdnika, ki je sodelovala pri pogajanjih, se na novico še ni odzvala. Med drugim Shannon zbira tudi donacije za muzej Brucea Leeja v Seattlu, kjer je njen oče študiral in učil borilne veščine.

Iz hongkonške vlade so sporočili, da bodo predmete, ki so jih zbrali za načrtovani muzej, razstavili v muzeju Heritage konec leta 2012. Lee je postal simbol kitajskega nacionalnega ponosa s filmi, kot je Return of the Dragon, v katerem je branil Kitajce in delavski sloj pred zatiralci. Bil je eden prvih azijskih igralcev, ki se mu je uspelo prebiti v Hollywood in je razbijal stereotipe, ki so takrat veljali za Azijce v filmih – po navadi so nastopali zgolj v omejenih vlogah učenjakov, modrecev ali zlobnežev. V Hongkongu so se igralcu sicer poklonili tudi s kipom na Aveniji zvezd, kjer so odtise rok po ameriškem vzoru pustili priznani igralci in igralke južnega dela Kitajske.