Trenutno stanje se mu zdi zbirokratizirano in gre s slabega na slabše, možno rešitev pa vidi v avtonomiji Slovenskega filmskega centra (SFC).
Hočevar in hrvaški režiser Hrvoje Hribar sta na predstavitvi, ki je potekala v torek v Ljubljani, dve novi študiji opredelila kot izhodišče za nov zagon.
Raziskava Dostopnost in konkurenčnost evropskih AV-del iz majhnih jezikovnih okolij, ki jo je naročil SFC, predstavila pa jo je zunanja sodelavka Nika Gričar, je preučila najboljše prakse iz majhnih jezikovnih okolij, kot so Islandija, francoski in nizozemsko govoreči del Belgije, Irska in Luksemburg.
Kljub manjšemu številu prebivalcev prepoznavne in pomembne
Njihova skupna značilnost je ta, da so kljub manjšemu številu prebivalcev prepoznavne in pomembne v evropskem AV-sektorju. V ospredju sta po besedah Nike Gričar kakovost in kulturni pomen, javno financiranje sektorja pa dojemajo kot naložbo in za spodbujanje konkurenčnosti.
Njihove prakse so pokazale, da se je zaradi majhnosti trgov treba strateško odpreti za čezmejno sodelovanje, kar je hkrati priložnost za kroženje AV-del, ter da obstajajo mehanizmi za privabljanje zasebnih naložb in tujih koprodukcij. Posledično to doprinese k večji usposobljenosti lokalnih producentov, tehničnih ekip in avtorjev ter razpoložljivosti filmske infrastrukture, pomembno pa je tudi za podpiranje razvoja talentov.
Potreba po dogovoru o nacionalnem akcijskem načrtu
Študija je po besedah Nike Gričar pokazala potrebo po dogovoru o nacionalnem akcijskem načrtu, kot je irski ali kot je islandska filmska politika do leta 2030, ugotovila pa je tudi, da je celovitejša reforma AV-sektorja v Sloveniji neizogibna in potrebna čim prej. Kot je dodala, bi država morala podpirati neodvisnost agencije, v tem primeru SFC, in ji dodeliti osrednjo vlogo pri krepitvi AV-sektorja.
Pri samem financiranju bi bilo treba ohraniti fleksibilnost, sodelovanje z industrijo, povečati sredstva za koprodukcije, posodobiti infrastrukturo, spodbujati mednarodno in regionalno sodelovanje ter poudariti pomen javnih medijev oziroma udeležbo RTV Slovenija.
"Priložnosti so v digitalizaciji, medsektorskem razvoju in trajnosti"
Kot je povedal Robert Kodrić, ki je predstavil študijo državne pomoči na področju AV-dejavnosti po covidu-19, je bila evropska AV-industrija nestabilna že pred tem. Podobno velja tudi za Slovenijo, čeprav njeni učinki niso zanemarljivi, saj vsakih sto zaposlenih omogoča delo še 80 drugim. Industrija je po njegovih besedah zelo odvisna od državne pomoči, države članice pa so se na krizo odzvale zelo različno. Priložnosti so po njegovih besedah v digitalizaciji, medsektorskem razvoju in trajnosti.
Po Hribarjevih besedah je epidemija razgalila realnost slovenske AV-industrije, ki "že vsa leta živi na trhlih temeljih, je pa našla nove načine preživetja". Vse študije po njegovih besedah govorijo o tem, da je to visoko donosna industrija, v katero je vredno vlagati, ker država dobi nazaj vse tisto, kar vloži, ter še velik odstotek zraven.
Hribar in Hočvar sta kot priložnost navedla evropsko direktivo o avdio-vizualnih medijskih storitvah, ki pa bi jo Slovenija po Hočevarjevem mnenju morala prenesti v zakonodajo "z občutkom, enakopravno in enakovredno za vse deležnike, tako domače kot tuje". Trenutni predlog novele zakona o avdio-vizualnih medijskih storitvah, ki je bil nedavno potrjen na pristojnem DZ-odboru, ne vidi kot korak v to smer, ampak zgolj kot "implementacijo direktive zaradi same implementacije". Če bo sprejet kot tak, bo škoda po njegovi oceni bistveno večja in priložnost zamujena za nadaljnjih nekaj let ali desetletij.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje