Jurij Drevenšek (1985) je študiral dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Foto: RTV Slovenija
Jurij Drevenšek (1985) je študiral dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Foto: RTV Slovenija

V studiu je v okviru TV-rubrike #ostanimodoma Miša Molk danes gostila Jurija Drevenška, filmskega in gledališkega igralca, samozaposlenega v kulturi, ki je izredno dejaven v Društvu slovenskih avdiovizualnih igralcev.

Tudi on je v času epidemije novega koronavirusa zaprt v stanovanje, kjer ureja arhivske zbirke in posnetke, ki jih bo lahko uporabljal za predstavitev svojega igralskega dela, ko se kriza konča. Obenem se loteva pisanja scenarijev za dva kratka filma, eden se odvija v prav tej trenutni krizni situaciji, drugi pa je povezan s humornim pogledom na moške. Pravi, da je bilo hitro treba poiskati alternativo, da se izogne zakrčenju. "Ideje vedno krožijo, čeprav jih zdaj nimamo možnosti izraziti pred ljudmi. Igralec brez občinstva je smešna figura," opisuje.

Avtoportret: 58 sekund z Jurijem Drevenškom

Ljudje iz številnih poklicev lahko v tem času neposredneje pomagajo, med njimi med drugim našteva policijske, zdravniške, trgovske in novinarske poklice. "Mi pa smo postavljeni v drug položaj, v katerem bomo tudi lahko ugotovili, kako naprej."

Simfonija, koračnica, ljubezenska zgodba?
Kakšno umetnost bo prineslo to obdobje, je zanimalo Mišo Molk. "Simfonijo, koračnico, morda ljubezensko zgodbo z notranjega dvorišča?" Drevenšek meni, da se bo vsakdo, ki je ustvarjalen, odzval na svoj način in poiskal formo, da bo lahko predal naprej lastna občutja, od stiske ob čakanju doma do gneva in vsega drugega.

Prepričan je, da se bo način doživljanja umetnosti spremenil. "Zdaj, ko ljudje čas preživljajo doma, se bo pokazalo, koliko ljudje v umetniškem sektorju postorimo. Če bi si trenutke doma predstavljali brez knjig, filmov in TV-serij, virtualnih ogledov muzejev in galerij, bi hitro videli, kako velik del predstavljajo umetniški in kreativni poklici. Mogoče se bo s tem zavedanjem kaj spremenilo, ker prav ta dela opravljajo samozaposleni v kulturi. Ti delujejo v prekarnih oblikah zaposlitve, ki niso samoumevne, in upam, da ne bodo nikoli postale."

Ustvarjanje katastrofičnega ozračja ne pripomore k ničemur
Po Evropi se prepoznava, koliko AV-industrija pripomore h gospodarstvu in se temu primerno vlaga, kot primer je navedel Nemčijo. Treba je sprejemati ukrepe tako, da bodo tudi kreativne industrije prišle iz tega obdobja v čim boljši formi. Igralec je še povedal, da ne vidi rešitve v ustvarjanju kataklizmičnega ali katastrofičnega ozračja, saj to ne pripomore k ničemur.

Za konec je povedal še, da imata s partnerico Niko Rozman, igralko, znano iz TV-serije Jezero, srečo, ker nadaljujeta delo, kakor koli je v danih okoliščinah mogoče, bolijo pa ga "delitve na podlagi banalnih meril, namesto da bi bili skupaj, vsi smo ljudje". "Pozabljamo, da kar koli se nam zgodi, kakor koli ranjeni bomo šli iz te situacije, nam še vedno ni najslabše na svetu." V primerjavi z nekaterimi drugimi deli sveta, poudarja Drevenšek, smo še vedno daleč od tega, da bi bili na najslabšem, in prav to je tisto, kar ga bodri v samoosamitvenih dneh.

Pogovor Miše Molk z Jurijem Drevenškom