Filmska pripoved se začne novembra 1899, ko Ivan Cankar najame kabinet pri družini Löffler v dunajskem predmestju Ottakring. Sprva se približa gospodinji, pozneje pa njeni odraščajoči hčeri Steffi. Pri njih se ustali za skoraj deset let in tam ustvari večino svojih del.

Ob obisku brata Karla v Sarajevu je gost nadškofa Josipa Stadlerja. Tam napiše Hlapce in se odloči, da se ne bo vrnil k zaročenki na Dunaj. "Cankar je v Sarajevu napisal Hlapce in se iz Sarajeva ni več vrnil na Dunaj, kjer je bil pred tem v toplem objemu družine, ampak je prišel v Ljubljano, kjer je bil prepuščen sam sebi," je o prelomnici, ki jo je pomenilo Sarajevo za največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, spregovoril scenarist in režiser Amir Muratović (tudi sam rojen v Sarajevu), ki je ustvaril igrano-dokumentarni film Cankar.

Naslednja leta Cankar živi na ljubljanskem Rožniku. Tudi tam se zapleta s tamkajšnjimi dekleti; je pozoren ljubimec, družaben in izjemno inteligenten. Opazuje bedo obubožanega delavskega razreda okoli sebe in se navduši za socialdemokracijo. Upor proti krivičnemu družbenemu redu preveva celoten Cankarjev opus. Z rekonstrukcijami nekaterih javnih nastopov v filmu sta poudarjeni moč in aktualnost njegove politične besede.

Pozorno branje Cankarjevih del nam razkriva podrobnosti iz pisateljevega življenja. V njegovih skoraj filmskih opisih prepoznavamo prostore, portrete najbližjih in sodobnikov. Marsikaj, kar je opisal v literaturi, je nekaj let pozneje tudi sam doživel. V premišljenih prepletih igranega, animiranega in dokumentarnega so rokopisi in pisma iz njegove zapuščine vtkani v igrane prizore. Junaki v filmu spregovorijo z besedami iz Cankarjeve proze.

Film, ki je nastal v koprodukciji hiše Cebram in RTV Slovenija s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, odpira vprašanje, kako se je v dobrem stoletju izoblikoval mit o Ivanu Cankarju. Veličasten opus romanov, povesti, črtic, pesmi, esejev, političnih govorov, člankov in pisem ponuja široko polje interpretacij. Cankarja so si prisvajali tako na levici kot na desnici. V dokumentarnem delu filma se srečujemo s poznavalci, ki strastno razkrivajo prezrte plati pisateljevega dela. Prepričani smo, da smo o Cankarju v dobrem stoletju izvedeli vse, vendar njegovo delo v resnici le površno poznamo.

V igranih delih Cankarja upodablja Rok Vihar, igrajo pa tudi Lara Vouk, Helena Peršuh, Katarina in Lucia-Maria Kresitschnig, Jaka Lah, Urška Taufer, Luka Cimprič, Robert Prebil, Uroš Kaurin, Nina Rakovec, Matej Recer, Mitja Manček, Sara Dirnbek in Patrizia Jurinčič.