Z veliko večino predstavljenih del so se gledalci že srečali, bodisi so bile del obveznega šolskega čtiva, so po njih posegli po napotilu ali je nezgrešljiv del naše duhovno ustvarjalne dediščine. Izbor knjig sega od Trubarjevega Katekizma do Jančarjevega Severnega sija, od Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske do Žižkove Jezik, ideologija, Slovenci.

"Največja hudobija, kar sem jih kdaj napisal"
Prva oddaja, ki bo na sporedu ravno na stoletnico Cankarjeve smrti, drevi ob 21.40 na prvem programu, bo posvečena Pohujšanju v dolini Šentflorjanski. Skoraj natanko 111 let, kar je izšla v tiskani knjigi in bila nato dober teden pozneje, 21. decembra 1907, tudi krstno uprizorjena v ljubljanski Drami, se bodo v prvi oddaji iz cikla 50 knjig posvetili Cankarjevi "hudobni farsi". Tako vsaj jo je označil sogovornik v oddaji, dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič, pa tudi Cankar sam je v pismu založniku pravil: "Stvar je največja hudobija, kar sem jih kdaj napisal. Glede cenzure se nekoliko bojim, ampak upam, da ne bo nič hudega... Ko Ti pošljem, preberi svoj prvi akt, in stavim, da se boš smejal. Nato seveda boš naredil kisel obraz, ker boš moral odpreti denarnico nastežaj."

Ne vemo, kako na stežaj je založnik Schwentner tiste jeseni 1907 odprl svojo denarnico, znano pa je, da je bil Cankar v tistih časih edini pisatelj, ki je - ki bi - lahko živel samo od pisanja. Bil je pravi zvezdnik, slaven in priljubljen, angažiral se je tudi politično. Tistega leta, ko se je v Avstroogrski uveljavila splošna volilna pravica, leta, ko je Lenin odpotoval iz Rusije, torej leta 1907 je Cankar kandidiral na listi socialnih demokratov, vendar zaradi volilne kombinatorike ni bil izvoljen.

Časovna umeščenost: Leta 1895 Ljubljano strese potres, leto pozneje je ustanovljena Jugoslovanska socialdemokratska stranka, Cankar pa maturira na ljubljanski realki. Leta 1897 umre Cankarjeva mati, leta 1899 pa izide njegova Erotika, ki v veličastni maniri konča na grmadi. V istem letu pričnejo izhajti tudi Milčinskega Butalci, in sicer kot podlistek v različnih časopisih. Leta 1900 umre Nietzsche, 1902 pa izide drama Kralj na Betajnovi, ki jo uprizorijo dve leti pozneje, in sier leta 1904, ko poteka v Amsterdamu 2. Internacionala. Leta 1906 prične izhajati podlistekPod svobodnim Soncem Frana Saleškega Finžgarja, ki poveličuje zgodovino Slovanov in nas predstavlja kot pogumne in načelne bojevnike.

Toda ogledalo, ki nam ga kaže Cankar v dolini Šentflorjanski, kaže bolj razgaljeno podobo:
"Doline šentflorjansek ni blagoslovilo zato, da
bi redila in pitala umetnike, tatove,
razbojnike in druge postopače! Dolina
Šentflorjanska je živela brez umetnikov doslej,
pa bo izhajala tudi poslej! Mi vemo, kar vemo:
da je umetnost zakrpana suknja nečistosti in
drugih nadlog!"

Oddaje 50 knjig so poziv k bralni drznosti - v tokratni oddaji pa tudi poziv k odkrivanju novih okusov: sogovornik v oddaji Boštjan Napotnik Napo bo osvetlil nenanavdno vzporednico, ki jo vidi - med Cankarjem in vampi. Obeta se torej pravo literarno pohujšanje.

Kanonizirana dela v drugačni luči
Od Muce Copatarice do Desetega brata, v vsaki predstavljeni knjig se bo razkril delček tega, kaj nas izrisuje in piše kot narod. Oddaje bodo vsa ta deloma kanoninizirana dela pokazala v drugačni luči in gledal lahko klasike bere tudi izven predpisanih okvirjev: na ta način pozivajo slehernega gledalca k bralni drznosti, ki se naj nato prenese tudi na druge knjige in odnos do branja nasploh.

O Kocbekovem Strahu in pogumu se bodo recimo pogovarjali tako z literarnim kritikom Jaroslavom Skrušnyjem kot z vojaškim psihologom Gregorjem Jazbecem, o Krpanovem tovorjenju soli bo tekla beseda tako iz literarno popularnega vidika z Boštjanom Gorencem - Pižamo kot z dipolamtskega vidika, pa tudi v z vidika današnjih carinskih in davčnih predpisov. Kdo ve, ali bo sol, ki so jo posejali z ddr. Igorjem Grdino obrodila, pa tudi Butal niso našli, čeprav smo se v Butalcih včasih prepoznali ...

Pomemben del oddaj bo tako tudi iskanje odgovorov vprašanje, kako so te knjige vplivale na narod, na državo in na posameznika. Na ta način ponovno poudarijo dejstvo, da so nas knjige ključno zaznamovale - tako na družbeni kot na subjektivni ravni. V vsaki oddaji bodo tudi občinstvo pozvali, da se opredeli do prebrane knjige, in povabili, naj glasuje za knjigo, ki "nas je najbolj napisala".
Oddaje imajo cilj izzivati in vabiti, da se knjige prebere, jih postavi v kontekst z aktualnim dogajanjem in predvsem, naj knjige postanejo del vsakodnevnega življenja, naj se domača knjižnica obogati z obravnavanimi knjigami, naj se o knjigah pogovarjamo in prepoznavamo pomembnost knjig za sleherno področje življenja in delovanja.

Niz dokumentarnih oddaj o slovenskih knjigah se, kot omenjeno, pričenja ob stoti obletnici smrti Ivana Cankarja in se bo smiselno umestil v vseslovensko osveščevalno akcijo 50 knjig, ki so nas napisale. Akcija ob televizijsko-dokumentarnem nivoju poteka tudi na medmrežju in kot cikel dogodkov po vsej Sloveniji.