Slikar Vlado (Jure Ivanušič) v trenutku zanosa naslika portet plavolase Tanje (Iva Kranjc), ki jo šele nato preko prijatelja Izidorja (Matjaž Tribušon) spozna ob odprtju svoje razstave, na kateri mu neki Anglež (Svetozar Cvetković) želi odkupiti več platen. Pot ga zato pelje v Trst, kjer pa se poleg prodaje slik zaplete tudi v razmerje s Tanjo, še bolj pa z nenavadno organizacijo ZOM, za katero dela.

Ta razvija posebne paraspihološke tehnike in načine, s katerimi lahko posameznik-član organizacije vpliva na druge z vdiranjem v njihove misli, na višjih stopnjah pa tudi nadzoruje njihova dejanja. S »prehodom«, kot je ime tehniki, so mogoča zunajtelesna doživetja in velikanska manipulacija z ljudmi, ki se dogaja z njihovo navidezno popolnoma svobodno privolitvijo. Kako se bo umetnik znašel v vrtincu družbenih spletk in brezvestnih dejanj ljudi, ki ga obkrožajo, in ali bo ostal priseben?

Celovečerni prvenec z novimi elementi za slovenski film
86-minutni celovečerni prvenec Borisa Palčiča prinaša v slovensko filmsko krajino nekaj novih elementov, saj vsebuje primesi znanstvene fantastike in družbenih spletk, nastopajoči se med seboj pogovarjajo tudi v angleščini in italijanščini, prav tako pa je za večji pridih urbanosti in odtujenosti uporabljen Trst.

Palčič, sicer učitelj filozofije na koprski gimnaziji, je do zdaj posnel pet kratkih igranih filmov in šest dokumentarcev. S svojim prvim celovečercem želi pozvati k razmisleku o svetu, ki ga samoumevno sprejemamo. "Film se ukvarja z nadčasno tematiko volje do moči, obvladovanja množic in vzdrževanja oblasti s kreiranjem resničnosti posameznika. Opozarja na globalno krizo vrednot in kolektivno otopelost v mentalno suženjstvo ujetih posameznikov, ki zaslepljeni ne spoznajo svoje črne prihodnosti."

Palčič: Z razvojem tehnologije je nadziranje postalo samoumevno
Palčič pojasnjuje, da totalitarno "oblastništvo ni le stvar že preživetih režimov, pač pa se v predrugačeni formi, pod drugimi imeni, zakrinkano, pojavlja tudi danes. V novem tisočletju, polnem kvazidemokratičnih puhlic, ko vsak glas šteje in smo vsi svobodni, je vdiranje v zasebnost in intimo posameznika zadobilo nove razsežnosti. Z razvojem tehnologije je nadziranje postalo samoumeven del naše vsakdanjosti. Pod pretvezo naše lastne varnosti nas povsod snemajo kamere, ki so nameščene v vsaki trgovini, na vsaki ulici, v vsakem hotelu."

"Živimo v resničnostnem šovu, naša dejanja in misli pa so perfidno vodena od brezkompromisnih multinacionalk, s katerimi smo lahkoverno podpisali ekskluzivne pogodbe," dodaja Palčič in sklene: "Popolna predanost ali popoln 'prehod' je le sredstvo za manipulacijo. Odnosi so le še en poligon za igro nadvlade, oblasti, nadzora in moči."

Ivanušič: Velik del družbe je postal voajersko-eksibicionističen
Glavni igralec Ivanušič pa opaža, da je "očitno velik del družbe postal nekako voajersko-ekshibicionističen. Ljudje želijo biti opaženi."

Ivanušič dodaja, da se mu je zasebno nekaj nenavadnega zgodilo takoj po snemanju filma - končal je namreč večletni odnos, ki je temeljil na manipulaciji.

Film po knjižni predlogi izpred 15 let
Film je nastal po istoimenskem romanu, ki ga je Vadimir Nardin napisal pred 15 leti, pod scenarij pa sta se poleg Nardina podpisala še Palčič in pokojni Franci Slak, ki je projekt pripravljal več kot deset let, film pa mu je tudi posvečen.

V produkciji so združili moči A Atalanta, RTV Slovenija in Filmski sklad.

B. K.