Leta 1913 v Čachovicah na Češkem rojeni František Čap je v obdobju, ko se je slovenski film postopoma profesionaliziral in prisegal na umetniško sporočilnost, v domače kinodvorane vnesel smeh. Pokazal je, kaj pomenita obrtniško tekoče izdelovanje filmov in sproščeno ustvarjanje, so zapisali v Slovenski kinoteki. Ob tem so spomnili, da je ta češki režiser v Sloveniji posnel nekaj koprodukcij in pet celovečercev. Med njegovimi stvaritvami sta tudi nepozabni komediji Vesna (1953) in Ne čakaj na maj (1957), ob katerih so rasle cele generacije in sta danes vpisani v slovenski kolektivni spomin.

Družni podvig onkraj državnih meja
Slovenska kinoteka je film digitizirala in digitalno restavrirala lani, in sicer v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS, Slovenskim filmskim centrom (SFC) in postprodukcijsko hišo Iridium Film. Kot izvorni material so uporabili originalna negativ in negativ tona, ki ju hrani filmski arhiv. Digitizacijo slike in njeno digitalno obdelavo je opravilo podjetje Iridium Film. Zvok so digitizirali v podjetju L'Immagine Ritrovata v Bologni, obdelavo zvoka pa je izvedlo podjetje Studio Ritem. Pri projektu sta kot strokovnjaka za področje filmske slike sodelovala direktorja fotografije Rado Likon in Radovan Čok. Projekt je koordiniral konservator-restavrator Timotej Lah iz Slovenske kinoteke.

Františku Čapu so zaradi uspešnih, gledljivih in dobro izdelanih filmov večkrat očitali lahkotnost, tujost in populistične težnje, še zlasti pri uspešni komediji Vesna, njegovem prvem filmu, ki ga je posnel v Sloveniji oziroma za slovenskega producenta.

"Vesna II"
Romantična pripoved o fantih, ki se pripravljajo na maturo in poskušajo zapeljati profesorjevo hčer Vesno, je bila tako odmevna, da je Čap štiri leta pozneje posnel še nadaljevanje Ne čakaj na maj. V nadaljevanju so maturanti iz Vesne že študenti. Med zimskimi počitnicami se skupaj odpravijo v gorski hotel. Film odlikujejo odlična igra, duhoviti zapleti in topel humor. Posnetki padalske akcije s fanti, ki padajo z neba, so bili za tiste čase spektakularni, zabava s plesom in glasbenimi nastopi, polna prikritih hrepenenj, pa je bila za slovensko kinematografijo, ki je v tistem času izpostavljala vojne teme, prava osvežitev, so še zapisali v Slovenski kinoteki.

Vesno si je premierno ogledalo skoraj 95 tisoč gledalcev in sodi med najbolj gledane slovenske filme, Ne čakaj na maj, ki se včasih pojavlja pod naslovom Vesna II, pa več kot 83.600 gledalcev. Po tem filmu je Čap kljub napetosti, ki jo je do njega vzpostavil slovenski kulturni prostor, ohranil ugledno mesto v slovenski kinematografiji. Kmalu bo pripravljena tudi digitalno obnovljena, ki jo bodo predstavili na Festivalu slovenskega filma (FSF) v Portorožu.

Letos mineva 50 let od režiserjeve smrti
Produkcijska hiša Bosna film ga je angažirala za melodramo Vrata ostanejo odprta (1959), v katerem je odkril filmsko zvezdo Mileno Dravić (1940–2018). Pred smrtjo v letu 1972 je Čap pri nas režiral še vohunsko-akcijski film iz obdobja nemške okupacije X 25 javlja (1960) in v Piranu posneto komedijo Naš avto (1960). Piranu, kjer je pokopan, je posvetil svoj zadnji kratki film Piran (1965). "Umrl je osamljen in pozabljen," so zapisali v Slovenski kinoteki in dodali, da so "njegovi filmi pomembne mojstrovine takratnega časa, ki nas nagovarjajo še danes. Sodijo med konstitutivne stebre slovenskega filma".