Tako kot filmska priredba Brownove Da Vincijeve šifre tudi Angeli in demoni razburjajo na obeh straneh Atlantika, saj je rimska škofija producentom prepovedala snemanje v dveh cerkvah. Tematika filma "ne ustreza katoliškim pogledom", pravi predstavnik škofije, monsignor Marco Fibbi, in dodaja, da se film z versko tematiko ukvarja na neprimeren način. "Pomagali bi jim usvariti delo, ki bo morda lepo, a se ne sklada z našimi načeli. Gre za predzgodbo Da Vincijeve šifre in jasno je, da je tematika podobna." Tako je monsignor namignil, da je pri odločitvi veliko vlogo igrala tudi sporna tematika prvega filma.

Cerkvi bodo posneli od zunaj, a brez blagoslova
Gre za cerkvi Santa Maria del Popolo in Santa Maria della Vittoria, arhitekturna bisera v srcu Rima, v katerih so slike Caravaggia, kipi Berninija in kapela izpod prstov Rafaela. Po Fibbijevih besedah je škofija uporabo cerkve producentom prepovedala že leta 2007, med pripravami na snemanje. A so zaradi stavke hollywoodskih scenaristov snemanje prestavili in spor se je spet vnel, ko je ekipa prišla nazaj v Rim. Verski veljaki producentom ne morejo preprečiti snemanja zunanjosti cerkve, kar pa bodo počeli brez škofijske podpore.

Jezus kot mož in oče, morilski Opus Dei
Glavna iztočnica prvega filma je teorija, da se je Jezus poročil z Marijo Magdaleno in imel otroke, konzervativna katoliška sekta Opus Dei pa je v njem prikazana kot tolpa maščevalnih morilcev. To je sprožilo bojkote filma po vsem svetu, a očitno res nobena publiciteta ni slaba: film je postal uspešnica in v blagajne po vsem svetu prinesel več kot 758 milijonov dolarjev. Kritikov pa ni navdušil.

Angeli in demoni, verski triler, v katerem so v središču starodavna skrivna bratovščina Illuminati, dešifriranje, papeški grehi in visokotehnološko orožje, ki grozi Vatikanu, naj bi v kinematografe prišli maja leta 2009. Tudi pod ta film se bo podpisal režiser Ron Howard, vlogo harvardskega profesorja simbologije Roberta Langdona pa bo ponovil Tom Hanks.

A. K.