In kaj je razlog? Kitajski zakoni s cenzuro prepovedujejo spodbujanje kultov in vraževerij, zato filmi, ki kakor koli namigujejo na obstanek nadnaravnega, ne morejo doživeti distribucije na Kitajskem. Cenzorji filma še niso videli, vendar obeti naj ne bi bili dobri, poroča Variety.

Brez realistične utemeljitve ne gre
Izjeme, ki se lahko ognejo cenzuri, so le zgodbe o duhovih, ki temeljijo na kitajski mitologiji. Izjema so tudi filmi, v katerih je prisotnost nadnaravnega v filmu pojasnjena z realistično utemeljitvijo, kot so sanjske sekvence ali uporaba drog.

Med filmi, ki jih kitajsko občinstvo v preteklih letih ni moglo videti zaradi teh zakonskih določil, sta se znašla tudi filma Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja in Škrlatni vrh Guillerma Del Tora.

Kitajska ima prav tako predpisano kvoto ameriških filmov, dovoljenih za distribucijo po državi. Vendar velja poudariti, da je množično kitajsko občinstvo pogosto v vlogi rešilne bilke za izdelke ameriške filmske industrije, ki na domačih tleh niso bili pretirano donosni. Napovedi predpostavljajo tudi, da bo naslednje leto Kitajska izrinila ZDA s prestola najdonosnejšega filmskega trga.

Ne ravno rožnati obeti tudi v ZDA
Izganjalkam duhov s finančnega vidika tudi doma ne kaže prav dobro, saj analize napovedujejo, da v prvem koncu tedna v blagajne ne bodo prinesle več kot 50 milijonov dolarjev (proračun filma je znašal 144 milijonov evrov).

V Guardianu navajajo še, da je film deležen pozitivnih ocen kritikov, vendar je tudi veliko takih, ki jih je vznejevoljila ideja, da gre za protagonistke ženskega spola. Tokratno neustrašno četverico namreč tvorijo Melissa McCarthy, Kristen Wiig, Leslie Jones in Kate McKinnon.

Izvirni film Izganjalci duhov je prišel v kinodvorane leta 1984, njegovo nadaljevanje pa pet let pozneje. Takrat so bili izganjalci zgolj trije, upodobili so jih Bill Murray, Dan Aykroyd in Harold Ramis.