Film Milla pripoveduje o življenju dveh ljubimcev na robu. Foto: Mesto žensk

Nocoj bosta kinotečna velika platna naselili dve filmski pripovedi. Ob 19. uri si bo mogoče ogledati Araf turško-britanske filmarke Didem Pekün in dve uri pozneje Nano francoske ustvarjalke Valérie Massadian. Prav z njenimi deli se filmski program nadaljuje še jutri. Ob 19. uri sledi sklop njenih kratkih filmov (Amerika, Mamica, Ninouche in Starost je …) ter celovečerec Milla. Projekcije bodo pospremili pogovori z režiserkama.

Film Nana je bila nagrajen za najboljši prvi celovečerni film na filmskem festivalu v Locarnu. Foto: Mesto žensk

Esejističen film ceste
Araf v Mestu žensk opisujejo kot esejističen film ceste in dnevnik Naiye, eteričnega lika, ki potuje med Srebrenico, Sarajevom in Mostarjem v Bosni in Hercegovini. Spremljamo jo, ko se vrne se ob 22. obletnici genocida v Srebrenici, sicer pa vse od vojne živi v izgnanstvu.

Nežna in poetična pripoved o otroštvu
Francoski film Nana postavlja v središče štiriletnico, ki živi z dedkom in materjo v majhni kamniti hišici na francoskem podeželju, a ko se nekega popoldneva vrne domov, tam ne najde nikogar. Vsa zgodba, nežna in poetična pripoved o otroštvu, se dogaja skoraj izključno skozi njene oči in besede. Nana je bila prikazana na številnih prestižnih festivalih po svetu in bila nagrajena za najboljši prvi celovečerni film na filmskem festivalu v Locarnu in za najboljši mednarodni film na festivalu mednarodnega filma v Valdivii.

Araf opisujejo kot esejističen film ceste in dnevnik Naiye. Foto: Mesto žensk

Ljubimca na robu
Sobotni film Milla pripoveduje o življenju dveh ljubimcev na robu, ki se prevesi v enega najboljših filmskih prikazov materinstva v zadnjem času, so zapisali organizatorji festivala. Sestavlja ga "poetična, presunljiva vizija, ki spominja na Barbaro Loden in Chantal Ackerman."

162 sodelujočih na 36 različnih dogodkih
Kakor v ogrevalnih filmskih dogodkih bo tudi preostali program letošnjega Mesta žensk postavil v središče žensko zgodbo. V trinajstih dneh bo 162 sodelujočih na 36 različnih dogodkih z drzno umetnostjo napolnilo osemnajst prizorišč v Ljubljani in Mariboru.

Že prihodnji teden bodo v sklopu predfestivalskega dogajanja odprli skupinsko razstavo z naslovom Živele! 25 let filma in videa, ki jo bo uvedel performans Ane Čigon z naslovom Živele! Performativni aperitiv k videoumetnosti. Nekatera dela z razstave bodo prikazana kot del maratona slovenskih filmskih in videoustvarjalk v Kinoteki 3. oktobra. S predvajanjem njihovih filmov v rednem programu se bo slovenskim režiserkam poklonila tudi RTV Slovenija.

Ob 25. jubileju pri festivalu ugotavljajo, da promocija žensk v kulturi, izpostavljanje ženskega zornega kota in zagovor ženske enakosti po 25 letih niso nič manj nujni, kot so bili nekoč. Zato izpostavljajo #HerStory ali žensko zgodovino. "Tisto zgodovino, ki je bila prezrta, pozabljena, zatrta. Ne bojimo se svoje vidnosti in ni nas strah zgodovino napisati iz ženske perspektive. Kajti če želimo misliti vključujočo prihodnost, moramo prisluhniti #HerStory: zgodbam žensk vseh spolov."