Še pred svetovno premiero so se oglasili potomci Majev iz Gvatemale, ki filma še niso videli, videli pa so napovednike zanj, zato so Gibsona že obdolžili, da Maje prikazuje kot nasilno ljudstvo, ki je bilo pred prihodom Špancev tako na dnu, da so zaslužili - in celo potrebovali rešitev.

Gibson v najboljši filmski tehniki riše portret Majev, ki naj bi bili nasilni drug do drugega že dolgo pred prihodom Evropejcev. Njihov grozljiv videz, brazgotinasti obrazi, smrtonosne puščice in žrtvovanje ljudi bogovom le širijo stereotipe o Majih, so se pritožili gvatemalski staroselci. Zgodovinske najdbe sicer kažejo, da so bili precej manj nasilni kot njihovi sosedje Azteki, a so proti koncu civilizacije bogovom v resnici žrtvovali tudi ljudi.

Gibson molči
Gibson na trditve staroselcev ni odgovoril, oglasil pa se je Richard Hansen, arheolog, ki je Američanu pomagal pri snemanju filma. Po njegovih besedah se je Gibson zelo potrudil za avtentičnost in zgodovinsko točnost filma, a je dejal, da ga kljub temu skrbi odziv potomcev Majev. Vsaj nekatere skupine Latinoameričanov in staroselcev so bile že ob novici o snemanju navdušene nad tem, da je Gibson vloge razdelil večinoma med staroselce in ni vanje "preoblekel" hollywoodskih igralcev.

Lekcija, ki bi jo bilo dobro osvojiti?
Gibsonovi zagovorniki so spomnili tudi na vzporednice, ki naj bi jih režiser želel potegniti med zatonom majevske civilizacije (ta se je začel po 8. stoletju) in sodobno družbo. Po nekaterih predvidevanjih naj bi se namreč zaton te civilizacije začel zaradi prekomernega izkoriščanja naravnih bogastev.

Krvava misija gvatemalske vlade?
Danes več kot polovico gvatemalskega prebivalstva predstavljajo staroselci, ki pa večinoma živijo v težkih razmerah in nimajo zadostne formalne izobrazbe ter vedenja o tem, kako uporabljati socialne pravice. Med 36-letno državljansko vojno, ki naj bi se po nekaterih predvidevanjih začela prav zato, da bi pobili staroselce, končala pa se je pred desetletjem, je bilo ubitih 200.000 ljudi, od tega več kot pol potomcev Majev.