Drevo je preplet intimnih zgodb o družini, žalovanju in mladostni ljubezni, ki se iz sladkih ukradenih pogledov prelevi v prepovedano upanje, potem ko grožnja krvnega maščevanja začrta nova pravila življenja. Foto:
Drevo je preplet intimnih zgodb o družini, žalovanju in mladostni ljubezni, ki se iz sladkih ukradenih pogledov prelevi v prepovedano upanje, potem ko grožnja krvnega maščevanja začrta nova pravila življenja. Foto:
Sonja Prosenc je diplomirala na programu novinarstvo in kulturologija na Fakulteti za družbene vede. Že med študijem se je usmerila v vizualno ustvarjanje; film in grafično oblikovanje. Udeležila se je Talent Campusa na Berlinalu in v Sarajevu ter soustanovila produkcijsko hišo Monoo. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Gre za preplet intimnih zgodb o družini, žalovanju in mladostni ljubezni, ki se iz sladkih ukradenih pogledov prelevi v prepovedano upanje, potem ko grožnja krvnega maščevanja začrta nova pravila življenja. Zgodba filma sledi materi in dvema otrokoma, Aleku in Veliju, ki so zaradi grožnje krvnega maščevanja varni le za zidovi svoje hiše oziroma dvorišča. A tudi to ne more otrokoma preprečiti sanjanja in želje po svobodi.

V filmu igrajo Katarina Stegnar, Jernej Kogovšek, Lukas Matija Rosas Uršič, Saša Pavlin Stosič in Suad Fazli.

Film je svetovno premiero doživel lani na festivalu v Karlovih Varih in bil nominiran tudi za slovenskega kandidata za oskarja za tujejezični film. Film je prejel številne nagrade, med drugim je na lanskem Festivalu slovenskega filma prejel vesno za fotografijo (Mitja Ličen), glavno moško vlogo (Jernej Kogovšek) in glasbo (Janez Dovč) ter nagrado filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film. Kot je takrat zapisala naša filmska poznavalka Ana Jurc, je "Drevo gotovo eden najdrznejših igranih celovečercev, kar smo jih - kljub močni novi generaciji mladih režiserjev – v zadnjih letih lahko videli na FSF-ju."


Režiserka Sonja Prosenc je film posnela v 26 dneh, idejo zanj pa je dobila pri raziskovanju za neki drug projekt, kjer je preučevala zgodbe o otrocih, ki zaradi (krvnega) maščevanja, ki grozi njihovi družini, odraščajo ujeti za zidovi svojega lastnega doma.

"Pri filmu je najpomembnejše to, da ga ljudje gledajo. Nagrada za ustvarjalca je, ko vidi, da film gledajo in ga za svojega vzamejo občinstva na različnih koncih sveta," je dejala v pogovoru za MMC.