Film je nekakšen dvojni hommage: poklon tako Berti Meglič kot letošnjemu Prešernovemu nagrajencu, Radku Poliču. Foto:
Film je nekakšen dvojni hommage: poklon tako Berti Meglič kot letošnjemu Prešernovemu nagrajencu, Radku Poliču. Foto:
Milena Zupančič
Tri leta po tem, ko je s Cvetjem v jeseni postala nesporna slovenska diva, je Milena Zupančič nastopila v Idealistu.
Berta Meglič je bila več desetletij vezni člen med večino velikih dosežkov slovenskega filma. Foto: RTV SLO

Scenarij za Idealista sta po literarni predlogi Cankarjeve klasike Martin Kačur napisala Vitomil Zupan in Igor Pretnar. Temu je nato uspelo posneti prepričljiv film, v katerem ob več znanih slovenskih gledaliških in filmskih igralcev izstopata Radko Polič v vlogi Martina Kačurja in Milena Zupančič v vlogi Tončke. Megličeva je v Idealistu pokazala vse nianse ustvarjalnega pristopa, ki jih lahko masker prispeva k rasti in nadgradnji likov glavnih protagonistov, ne da bi gledalec to posebej opazil. V Idealistu se maska organsko zlije v celostno umetnino, so sporočili iz Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev.

Tipično cankarjanski junak: idealov zvrhan koš, a šibak
Ob prehodu v novo stoletje učitelja Martina Kačurja iz mesta premestijo na podeželsko šolo. Za tem tiči seveda Kačurjevo levičarstvo in sodelovanje v prevratniških akcijah, s katerimi delavci protestirajo proti socialnim krivicam. "Vzgojni ukrep" Kačurja ne spametuje in tudi nesrečna ljubezen do gosposke Minke ga ne odvrne od njegovega levičarstva. Svarijo ga tako posvetne kot cerkvene oblasti, ki so na podeželju še veliko bolj občutljive na ekscese, pri katerih učitelj sodeluje ali jih celo organizira. Po protestnem zborovanju, ki se sprevrže v splošen pretep, Kačurja spet premestijo. Tokrat v zakotni Blatni Dol. Kačurja življenje počasi popolnoma zlomi, odpove se svojim idealom in pred njim je, s kozarcem v roki, le še pot navzdol....

Vse prej kot pozabljena filmska delavka
Megličeva je v 78. letu starosti umrla decembra lani. Kot maskerka je prvič sodelovala pri celovečernem filmu Na svoji zemlji. Nekaj let pozneje je samostojno oblikovala masko v filmu Trst. Njeno delo so poznali in visoko cenili tudi v drugih nekdanjih jugoslovanskih kinematografijah in jo vabili k sodelovanju pri maskersko zahtevnejših filmih. Masko je oblikovala tudiv vojnem spektaklu Bitka na Neretvi.

Berta Meglič je ustvarjalno pot začela s pionirsko generacijo slovenskega filma in jo končala z rodom najmlajših, ki jim je brez posebnega šolskega sistema prenesla svoje strokovno znanje in profesionalne kakovosti. Oblikovala je pestro galerijo filmskih likov v najbolj znanih slovenskih filmih, kot so Srečno, Kekec, Ne joči, Peter, Kala, Vesna, Vdovstvo Karoline Žašler in več kot 50 drugih.