Film
(1)
Ključni strateški cilj Nacionalnega programa za film za obdobje 2018-2023 je slovenskemu filmskemu ustvarjanju zagotoviti kakovostnejše pogoje in ustrezen status, skladen z vlogo in pomenom, ki ga ima za slovensko kulturo. Foto: DSR/Simon Tanšek
       Nevzdržno stanje načrtnega vlaganja v filmsko produkcijo in spodbujanja ustvarjanja filmov v Sloveniji je treba prekiniti in slovenskemu filmu zagotoviti položaj, ki mu bo omogočil dejanski razvoj.       
 Društvo slovenskih režiserjev
"Skrajni čas je, da se država in politiki prenehajo sprenevedati: da prisluhnejo argumentom filmskih ustvarjalcev, se seznanijo s primeri dobre prakse v bližnji in daljni evropski soseščini in začnejo spreminjati reči na bolje," poudarjajo uredniki Filmarije, med katerimi je tudi Metod Pevec. Foto: BoBo

Dodaj v

Društvo režiserjev: "Občutek ustvarjanja v okolju brez strategije je depresiven"

Svoj poziv so naslovili kar Nacionalni program za film
6. september 2018 ob 16:14
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Društvo slovenskih režiserjev je izdalo posebno številko občasnika Filmarija, ki prinaša Nacionalni program za film 2018–2023. Dokument, ki sicer izraža le stališča DSR-ja, je zasnovan kot strateški načrt. Analizira stanje na področju filma in razloge zanj in ponuja svoje predloge nujnih ukrepov, ki naj bi doseganje zastavljenih ciljev omogočili.

Kot je na današnji predstavitvi nacionalnega filmskega programa povedal eden izmed glavnih urednikov Filmarije Metod Pevec, je program z njihove strani prvi korak k strokovnemu političnemu dialogu na področju filma, ki ga bo treba na novo vzpostaviti ob imenovanju nove vlade oziroma novega ministra za kulturo. Dodal je, da so za dokument namenoma izbrali provokativen naslov, s katerim opozarjajo, da nacionalno usklajenega programa za film v Sloveniji nimamo.

"Občutek ustvarjanja v okolju, ki nima strategije, ki ne razmišlja naprej, je depresiven," je poudaril Pevec in dodal, da so želeli v DSR-ju s tem besedilom politiki in stroki ponuditi programska izhodišča, ki naj bodo uvod in spodbuda za širšo razpravo in v končni fazi za dejanski oziroma "pravnomočni" program, za katerim bosta enotno stali stroka in jasna politična volja.

V DSR-ju so pri snovanju in oblikovanju Nacionalnega programa za film izhajali iz stanja in statusa filmskega in avdiovizualnega ustvarjanja ter filmske kulture nasploh, iz narave in potreb tega kulturnega in družbenega podsistema oz. dejavnosti. Drugi glavni urednik Filmarije Martin Srebotnjak je dejal, da so pri nastanku publikacije sodelovali številni člani društva ter zunanji strokovnjaki, ki jim ni vseeno za stanje na področju slovenskega filma.

Nacionalni program za kulturo je po Srebotnjakovih besedah razdeljen na več poglavij, od ureditve državnega financiranja filmskega ustvarjanja, statusa filmskih ustvarjalcev ter osrednjih javnih zavodov na področju filmskega ustvarjanja, pa vse do položaja žensk v filmu, urejanja področja avtorske in sorodnih pravic ter posledic zanemarjanja slovenske filmske dediščine.

Seznam 60 ukrepov
"Pri tem se dokument giblje od splošnega, torej od slovenskega modela kulturne in filmske politike proti posamezniku - tako gledalcu kot filmskemu oz. avdiovizualnemu ustvarjalcu ter njegovemu specifičnemu položaju, pravicam in potrebam,"
je še dejal. Program obsega tudi 60 ukrepov, ki predpostavljajo konkretne naloge na področju filma za ministrstvo za kulturo, javne zavode, lokalne skupnosti in filmske ustvarjalce, zlasti v okviru javnega sektorja na ožjem področju kulture.

Sedem let stopicanja na mestu
Opozorili so, da je financiranje filma in avdiovizualne produkcije v Sloveniji nominalno že od leta 2011 na isti ravni, Slovenskemu filmskemu centru sorodne institucije v tujini pa imajo nenehno rast proračunov in sofinanciranja programov. "Nevzdržno stanje načrtnega vlaganja v filmsko produkcijo in spodbujanja ustvarjanja filmov v Sloveniji je treba prekiniti in slovenskemu filmu zagotoviti položaj, ki mu bo omogočil dejanski razvoj," poudarjajo v društvu.

Ključni strateški cilj Nacionalnega programa za film za obdobje 2018–2023 je slovenskemu filmskemu ustvarjanju zagotoviti kakovostnejše razmere in ustrezen status, skladen z vlogo in pomenom, ki ga ima za slovensko kulturo. Pevec je še povedal, da so v dokumentu zapisana tudi zelo radikalna stališča, ki niso nujno realna, so pa potrebna za razpravo. Tako v uredništvu Filmarije vse bralce programa pozivajo, naj jim posredujejo opombe in kritike, ki bi jih objavili v prihodnji številki društvene revije.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
našejenaše
# 06.09.2018 ob 16:16
Glede na kvaliteto slovenskih filmov sem tudi jaz depresiven!
Kazalo