Prejel je že več nagrad: zlato ptico za knjigo Najboljša leta našega življenja, nagradi Marjana Rožanca za knjigo Kdor prej umre, bo dlje mrtev in za Esej o največjem: Ivan Cankar ter dva viktorja za voditelja informativne TV-oddaje. Foto: BoBo

Po pogovoru z nagrajencem bodo prikazali še film po njegovem izboru, in sicer Dober, grd, hudoben režiserja Sergia Leoneja.

Štefančič jr. je filmski kritik in esejist pri tedniku Mladina (vse od leta 1986, vmes pa je ustanovil tudi filmsko revijo Oskar in pisal za Ekran), urednik mesečnika Global, voditelj TV-oddaje Studio City in avtor številnih, več kot stotih knjig, ki se tematsko raztezajo od filmske teorije in zgodovine slovenskega in svetovnega filma do družbenokritičnih del. Foto: RTVSLO

Po besedah Vrdlovca bi si lahko le argentinski pisatelj Jorge Luis Borges, ki je tudi sam pisal filmske kritike, zamislil literarni lik, ki se je namenil popisati vse filme sveta.

"Toda niti Borges najbrž ne bi verjel, da takšen lik tudi v resnici obstaja. Če tudi vi ne verjamete, potem pač še niste prešteli in pregledali vseh Marcelovih Filmskih almanahov ali – zmotno misleč, da je Ivan Cankar samo slovenski pisatelj in dramatik – še niste prebrali Marcelove knjige o Cankarju, ki je v resnici učbenik filmske teorije in zgodovine."

Knjigi Slovenski film 2.0 in Maškarada
Če pa se vam zdi, da v njegovih spisih pogrešate zgodovino afriškega ali indijskega filma, piše Vrdlovec, potem sta za to samo dva razloga: ali mu takšne zgodovine še nihče ni naročil ali pa – kar je tudi verjetneje – zanjo ni imel časa, ker je moral toliko pisati o slovenskem filmu (če pomislimo samo na knjigi Slovenski film 2.0 in Maškarada) in se celo pognati na lov za izgubljenim zakladom, če lahko tako rečemo nekdanjim koprodukcijam Triglav filma.

Vrdlovec temu dodaja še zadnji "če", "ki pa ni noben pogojnik. Torej: če Marcela v zadnjem času precej zaposluje ameriški predsednik, to pač ne more biti ovira, da ne bi postal dejanski borgesovski lik."

S stilističnimi nabritostmi dokazuje avtorsko enkratnost, z razkošno erudicijo uprizarja informativno izčrpnost, koketira s pobalinsko nesramnostjo in raketira s prenikavimi domislicami.

.

V utemeljitvi so se oprli še na besede Aleša Debeljaka (1961–2016), ki je zapisal, da "Marcel s stilističnimi nabritostmi dokazuje avtorsko enkratnost, z razkošno erudicijo uprizarja informativno izčrpnost, z izbrskanimi podrobnostmi iz biografij, bibliografij in filmografij osvetljuje širše družbene procese, koketira s pobalinsko nesramnostjo in raketira s prenikavimi domislicami ter vidno uživa v sposobnosti za sočasno uporabo zahtevnih pojmov in vsakdanjih podob, to pa tako, da estetika vedno znova zanosi z etiko". Po mnenju Debeljaka ima nagrajenec bralsko in cinefilsko strast ter analitično pamet, široko razgledanost in pisateljsko spretnost, kar mu je omogočilo, da si je skozi leta pridobil znatno verodostojnost. Opisal ga je kot kritika v najboljši moderni tradiciji.

Priznanje podeljuje svet revije Ekran v sestavi Peter Stankovič (predsednik), Klemen Dvornik, Zdenko Vrdlovec, Polona Petek, Varja Močnik in Jasmina Šepetavc.