Emirja Kusturico življenje Pancha Ville navdušuje že od študentskih let. Foto: EPA
Emirja Kusturico življenje Pancha Ville navdušuje že od študentskih let. Foto: EPA
Pancho Villa
Film o mehiškem revolucionarju bo Kusturica zasnoval na romanu The Friends of Pancho Villa. Foto: EPA
Javier Bardem
Filmar si je v vlogi Pancha Ville zamislil igralca Javierja Bardema, ki ga med drugim poznamo iz filmov Ljubezen v Barceloni in Ni prostora za starce.

Snov za film črpa iz romana The Friends of Pancho Villa (Prijatelji Pancha Ville), v katerem je upornikovo življenjsko zgodbo leta 1996 zapisal James Carlos Blake. Prvi zametki filma nastajajo pod nekoliko nenavadnim delovnim naslovom Seven Friends of Pancho Villa and the Woman With Six Fingers (Sedem prijateljev Pancha Ville in ženska s šestimi prsti).

Srbski režiser se je že loti pisanja scenarija, pri katerem sodeluje s starim znancem Gordanom Mihićem, s katerim je sodeloval tudi pri filmu Črna mačka, beli mačkon. Villa navdušuje Kusturico že od študentskih let kot močna figura kroga mehiških revolucionarjev.

V vlogi glavnega igralca bi najraje videl španskega oskarjevca Javierja Bardema. "Upam, da bo kmalu priložnost, da se sestanemo, vendar pa njegovo sodelovanje še ni potrjeno," je po poročanju The Guardiana povedal režiser.

Pancho Villa so že bili ...
Življenje Pancha Ville je doživelo že kar nekaj upodobitev tako za male zaslone kot velika platna. Leta 1934 so posneli za oskarja nominirani Viva Villa! z Wallaceom Beeryjem v glavni vlogi, leta 1972 je v filmu Pancho Villa zaigral Telly Savalas, med novejšimi predelavami pa je And Starring Pancho Villa as Himself iz leta 2003 z Antoniom Banderasom. Sicer pa je Villa kar nekajkrat zaigral tudi samega sebe, in sicer v vsaj treh filmih med letoma 1912 in 1916.

V skrivnost zavita življenjska zgodba
O življenju Francisca 'Pancha' Ville (1877-1923) pravzaprav ni dosti znanega. Kot je sam trdil, je pri 16. letih ustrelil sina bogatega posestnika, ker je ta skušal posiliti njegovo sestro. Ker so ga preganjali zaradi umora, je pobegnil, pozneje pa se pridružil revolucionarnim silam in leta 1910 s svojimi odločnimi boji prispevali k zmagi Madera.

Leta 1913 se je zoperstavil Huerti, ki je strmoglavil Madera, prevzel nadzor nad severom države in konec leta 1914 ter v začetku 1915 skupaj z Zapato zasedel prestolnico Ciudad de Mexico. Potem ko so ZDA priznale oblast Carranze, je razjarjen svojo jezo usmeril proti ameriškim državljanom v Mehiki ter obmejnim mestom v ZDA. Za Villo se je odpravil ameriški general John J. Pershing, ki je s svojo odpravo prodrl do Chihuahue, a ni doživel uspeha. Leta 1923 so Pancho Villo umorili.

M. K.