V vsaki od petih držav želijo organizatorji zagotoviti udeležbo okoli 20 srednjih šol, vsaj dveh srednješolskih razredov iz vsake, in aktivno udeležbo približno 40 učiteljev zgodovine, geografije, sociologije, psihologije, likovne umetnosti in informatike. Foto: BoBo
V vsaki od petih držav želijo organizatorji zagotoviti udeležbo okoli 20 srednjih šol, vsaj dveh srednješolskih razredov iz vsake, in aktivno udeležbo približno 40 učiteljev zgodovine, geografije, sociologije, psihologije, likovne umetnosti in informatike. Foto: BoBo
1945 (Ferenc Torok)
Verjetno bi bil za predvajanje primeren tudi letošnji madžarski film 1945, ki je opomnik na eno najtemnejših zgodovinskih obdobij v času, ko so po svetu vse glasnejše podobne retorike, ki so privedle do izbruha in nepojmljivega uničenja svetovne vojne. Foto: Liffe

S projektom želijo organizatorji okrepiti priljubljenost evropskega filma med srednješolci in oplemenititi kakovost pouka evropske zgodovine.

Nosilec mednarodnega projekta, naslovljenega Poučevanje evropske zgodovine s filmom, je Italijansko združenje uprizoritvenih umetnosti (AGIS), ki sodeluje s partnerskimi organizacijami iz preostalih sodelujočih držav – Irske, Bolgarije, Romunije in Slovenije.

Projekt v Sloveniji vodi Zavod za uveljavljanje vizualne kulture Vizo, ki že vrsto let izvaja kulturne in vzgojno-izobraževalne dejavnosti na področju filma in drugih vizualnih medijev. Projekt sofinancira Evropska komisija.

Kot poudarjajo pri zavodu Vizo, se projekt osredotoča na šolski predmet zgodovine, ki jo s pomočjo filma skuša poglobiti in tako dopolniti kakovost njene izvedbe. Obenem je naloga projekta tudi razvoj in krepitev filmske vzgoje.

S filmi, ki bodo prikazani, želijo med dijaki poglobiti razumevanje poteka pomembnih, prelomnih dogodkov v evropski zgodovini, kot so revolucije, vojne, preseljevanja, družbena gibanja, pomembne zgodovinske osebnosti, kulturne težnje in pomembni dogodki s področja kulture.

Naučiti dijake razmišljati
Poudarjajo tudi pedagoški pristop, saj projekt ne temelji le na podajanju informacij ex cathedra, temveč vzpodbuja tudi razvijanje praktičnih veščin dijakov, s pomočjo katerih se bodo lažje izoblikovali v aktivne in informirane evropske državljane. Dijaki bodo pripravili lastne avdiovizualne vsebine, t. i. videoeseje, med katerimi bo junija prihodnje leto najboljši nagrajen na sklepni prireditvi v Milanu.

V vsaki od petih držav želijo organizatorji zagotoviti udeležbo okoli 20 srednjih šol, vsaj dveh srednješolskih razredov iz vsake, in aktivno udeležbo približno 40 učiteljev zgodovine, geografije, sociologije, psihologije, likovne umetnosti in informatike.

Filme še izbirajo
Trenutno še pripravljajo katalog filmov in pedagoškega gradiva, bo pa že prihodnjo sredo v Muzeju sodobnih umetnosti Metelkova za učitelje, ki bodo vključeni v projekt, potekal seminar o o filmskih izraznih sredstvih in rabi filma pri pouku. Sama izvedba projekta v šolah se bo po besedah direktorja zavoda Vizo Roka Govednika predvidoma začela po novem letu.