Karpo Godina je eden največjih slovenskih umetnikov s področja filma, o čemer priča nepregledno število njegovemu delu posvečenih retrospektiv po vsem svetu, nagrade z mnogih najpomembnejših evropskih in svetovnih festivalov ter stalno uvrščanje njegovih del na mednarodne lestvice največjih in izjemnih del v zgodovini filmske umetnosti. Foto: Bergamo Film Meeting
Karpo Godina je eden največjih slovenskih umetnikov s področja filma, o čemer priča nepregledno število njegovemu delu posvečenih retrospektiv po vsem svetu, nagrade z mnogih najpomembnejših evropskih in svetovnih festivalov ter stalno uvrščanje njegovih del na mednarodne lestvice največjih in izjemnih del v zgodovini filmske umetnosti. Foto: Bergamo Film Meeting

Med drugim bodo prikazali tri njegove celovečerce ter pregled kratkih filmov, Godina pa bo tudi gost festivala.

Na festivalu Bergamo Film Meeting, ki bo potekal od 9. do 17. marca, bodo v programu Karpo Godina: Jugoslovanski črni val, prikazali njegove filme Umetni raj (1990), Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica (1982) in Splav Meduze (1980), ob njih pa vse kratke filme, ki jih je Godina posnel v 60. in 70. letih preteklega stoletja. Na sporedu bo tudi filmski esej, povezan z Godino, Karpopotnik v režiji Matjaža Ivanišina.

Kot še piše na festivalski spletni strani, se bo 75-letni Godina festivala tudi udeležil od 11. do 14. marca, pri pripravi retrospektive pa so sodelovali s Slovenskim filmskim centrom (SFC), slovenskim veleposlaništvom v Italiji ter Slovensko kinoteko.

Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica (1982) je zgodba o skupini glasbenikov, ki zabava delavce delovnih brigad v letih po koncu druge svetovne vojne. Toda najraje igrajo jazz in boogie, ki sta označena za imperialistično domislico in nezaželena ... Foto: Bergamo Film Meeting
Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica (1982) je zgodba o skupini glasbenikov, ki zabava delavce delovnih brigad v letih po koncu druge svetovne vojne. Toda najraje igrajo jazz in boogie, ki sta označena za imperialistično domislico in nezaželena ... Foto: Bergamo Film Meeting

Godina, rojen v Makedoniji, je diplomiral iz režije na ljubljanskem AGRFT-ju. Kot piše na spletni strani Slovenske kinoteke, je prepoznaven po svoji edinstveni filmski govorici, ki leži na preseku družbeno angažiranega izraza in svojevrstne filmske estetike. Velja za pomembno osebnost jugoslovanskega filma in pomembnega predstavnika jugoslovanskega črnega vala, ob Želimirju Žilniku in Lordanu Zafranoviću.

Dogajanje filma je postavljeno v dvajseta leta v Vojvodino, glavni junakinji sta učiteljici Kristina in Ljiljana. Prva je Slovenka, druga je Srbkinja, obe pa sanjata o novem življenju v velikem mestu. Film je od začetka do konca obogaten z literarnimi in vizualnimi elementi dadaizma in nadrealizma, sama zgodba niti ni toliko pomembna. Foto: Bergamo Film Meeting
Dogajanje filma je postavljeno v dvajseta leta v Vojvodino, glavni junakinji sta učiteljici Kristina in Ljiljana. Prva je Slovenka, druga je Srbkinja, obe pa sanjata o novem življenju v velikem mestu. Film je od začetka do konca obogaten z literarnimi in vizualnimi elementi dadaizma in nadrealizma, sama zgodba niti ni toliko pomembna. Foto: Bergamo Film Meeting

Prejel je več kot 40 najpomembnejših domačih in tujih nagrad, med njimi leta 2006 Prešernovo nagrado za življenjsko delo, leta 2013 Badjurovo nagrado za življenjsko delo in lani še Štigličevo nagrado Društva slovenskih režiserjev za življenjsko delo ter Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Bil je tudi pedagog na AGRFT-ju.

Godina v MoMI: "To človeku le nekaj pomeni"
V Muzeju moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku so mu oktobra lani posvetili enotedensko filmsko retrospektivo. Godino so na spletni strani newyorškega muzeja označili za pomembno osebnost jugoslovanskega filma. Radikalni črni val v 60. letih je po njihovem zapisu navdihnil z "neukrotljivo izrazno svobodo", ki je bila popolnoma usmerjena proti vsem oblikam zatiranja in je uspevala še dolgo po koncu titoizma in razpada Jugoslavije v državljanski vojni.

"MoMA sem vedno obiskoval z nekim spoštovanjem in občudovanjem in radovednostjo, kaj se dogaja, kaj je novega. Da padeš v tak objekt, človeku le nekaj pomeni," je tedaj dejal režiser.