V novem tisočletju je prišlo do preloma v filmski krajini, potem ko so v trgovskem središču na obrobju mesta odprli prvi kinocenter Kolosej. K nam je z zamudo zaneslo svetovne trende, jasno je postalo, da je film potrošno blago, ki sodi med nakupovanje. Mnoge manjše dvorane so takrat zaprle vrata. Foto: BoBo
V novem tisočletju je prišlo do preloma v filmski krajini, potem ko so v trgovskem središču na obrobju mesta odprli prvi kinocenter Kolosej. K nam je z zamudo zaneslo svetovne trende, jasno je postalo, da je film potrošno blago, ki sodi med nakupovanje. Mnoge manjše dvorane so takrat zaprle vrata. Foto: BoBo
V devetdesetih letih je imela Ljubljana več mestnih kinodvoran – Kino Vič, Union, Komuna, Bežigrad, Kompas, Mojca, Sloga. Zdaj se z zamikom vračajo v mestna središča. MOL načrtuje ureditev minipleksa Kinodvor v podhodu Ajdovščina, pred kratkim so po 13 letih odprli kino Bežigrad. Na fotografiji napis, ki pred propadajočo stavbo priča o njeni filmski zgodovini. Foto: BoBo
Prihodnost kina je odvisna od številnih dejavnikov – programa, udobja, bližine dvoran, dodatne ponudbe, tehnoloških novosti, ki omogočajo nove izkušnje gledanja in ohranjajo čarobnost doživetja. Foto: BoBo

O vsem tem je Zemira A. Pečovnik s sogovorniki spregovorila v oddaji Umetni raj (ogledate si jo lahko v priloženem videoposnetku).
Vsak dan je v kinematografih na izbiro več kot 20 filmov, od tega vsak teden najmanj 5 premiernih. Manjši kinematografi v mreži Art kino predvajajo neodvisne, umetniške filme, multipleksi v nakupovalnih središčih predvsem najnovejšo ameriško produkcijo. V preteklem letu je bilo v Sloveniji v distribuciji 430 filmskih zgodb, dobra polovica so bile premiere, kar je več kot kadar koli prej. Kljub temu se zdi, da se ta družabni in kulturni prostor spreminja, o čemer bosta spregovorila filmski kritik Marcel Štefančič jr. in publicist Igor Kernel.
Distribucijske poti
Smernice obiskanosti bo pojasnil predstavnik Združenja slovenskih distributerjev Janko Čretnik. Obisk kinematografov upada že četrto leto, tudi v Evropi, pri nas je bil opazen predvsem v Ljubljani po sporu distribucijske mreže Blitz s Kolosejem, zaradi česar več hollywoodskih uspešnic ni prišlo v Kolosej, zaplet pa sta "reševala" tudi Kinodvor in Cankarjev dom. O sporu največjega filmskega distributerja v regiji Blitz Film in Video Distribution s Kolosejem ter o repertoarju filmskih naslovov bo spregovoril predstavnik Blitza Tomislav Vinceković.
Spor z distributerjem je le ena od težav, ki je načela podobo Koloseja, ta pa ima v Ljubljani monopolni položaj. Bo novemu vodstvu uspelo multipleks vrniti na stare tirnice? Novo usmeritev bo predstavila Ursula Spruk, predstavnica podjetja Reit investicije, ki je novi najemnik Koloseja.
Kakšno vlogo in pomen ima distribucija kot vezni člen med filmsko produkcijo in prikazovalci, bo pojasnil Andrej Novak iz distribucijskega podjetja Karantanija cinemas, poleg Blitza, Fivie, Cenexa, Continentala in Cinemanie enega večjih distributerjev pri nas. Načrte Cineplexxa, ki je leta 2012 prevzel Tuševe dvorane po Sloveniji in zdaj načrtuje še prihod v Ljubljano, bo predstavil regionalni vodja Cineplexxa Enver Hadžiabdić.
Kaj pa domači film?
V letu 2014 je bilo v distribuciji 12 slovenskih filmov, najbolj gledana – Vloga za Emo in Panika – sta imela več kot 20.000 gledalcev. Med največjimi uspešnicami zadnjih desetletij so kar trije slovenski filmi: Gremo mi po svoje, Petelinji zajtrk in Kajmak in marmelada. Kadar naše filmske zgodbe pritegnejo množično občinstvo, nimajo konkurence. O slovenskem filmu bo govoril Klemen Dvornik, predsednik društva slovenskih režiserjev.
Kino v mestu nekoč in spet v bližnji prihodnosti?
Do preloma v filmski krajini je pri nas prišlo z zamudo, potem ko so v novem tisočletju v trgovskem središču na obrobju mesta odprli prvi kinocenter Kolosej in je mnogo manjših dvoran zaprlo svoja vrata. Pred tem je imela Ljubljana več mestnih kinodvoran – Kino Vič, Union, Komuna, Bežigrad, Kompas, Mojca, Sloga. Časov privatizacije se bo spominjala Jelka Stergel iz Filmskega sklada Slovenije.
Kot napovedujejo aktualni načrti, kaže, da se kinodvorane ponovno vračajo v mestna središča. Pred leti načrtovan minipleks Šumi je potonil v pozabo, a gledalci si želijo kina, ki je blizu in ga lahko obiščejo mimogrede. Po 13 letih se je ponovno odprl kino Bežigrad, v naslednjih dveh letih bo Ljubljana dobila več novih kinodvoran. Načrte za širitev Kinodvora v podhodu Ajdovščina bo predstavila Nina Peče Grilc, direktorica Kinodvora, združenje mreže Art kino, ki ima danes že 27 članov iz Slovenije, obisk filmskih ljubiteljev pa narašča, pravi Marjana Štalekar, predsednica mreže.