Ne glede na to, da gre za ustvarjalce, ki imajo drugačno poetiko in nazore, se jih je kmalu prijelo skupno ime 'kritična generacija'. Foto: Kinodvor
Ne glede na to, da gre za ustvarjalce, ki imajo drugačno poetiko in nazore, se jih je kmalu prijelo skupno ime 'kritična generacija'. Foto: Kinodvor
Peter Božič
V filmu lahko med drugim prisluhnemo besedam lani umrlega pisatelja in dramatika Petra Božiča, ki je prispeval svoje delo za zadnjo natisnjeno številko Perspektiv. Foto: SMG
Kamera
Kritična generacije ja prvi film Ljubljančanke Lare Simone Taufer, Velenjčan Darko Sinko pa se je predstavil že z nekaj kratkimi filmi, za katere je bil tudi večkrat nagrajen. Kot asistent ali avtor videa je sodeloval pri gledaliških predstavah in filmih. Foto: AGRFT

Skupina prijateljev, ustvarjalcev, ki so se med seboj razlikovali glede na področje delovanja, poetike in nazore, se je konec petdesetih let prejšnjega stoletja zbrala okoli literarnih revij, kot sta Revija 57 in Perspektive. "Nisva prepričana, da je mogoče kako drugače povedati kaj bolj resničnega o zgodbi te skupine. V pripovedih nastopajočih se prepletajo spomini in ideali. Najin namen je bil ohraniti jih žive in resnične," pojasnjujeta režiserja filma Lara Simona Taufer in Darko Sinko.
Od kritičnih Besed do nič manj drznih Perspektiv
Skupina intelektualcev je bila trn v peti takratnih oblastnikov, ki so se trudili s zatreti vse bolj kritično mlajšo, zlasti literarno generacijo. Leta 1951 je Mladinsko revijo zamenjala Beseda in že dve leti pozneje je bil podan predlog za njeno ukinitev. Sredi petdesetih let je za ZKS predstavljalo težave več revij mladih literatov in zaradi tega so leta 1954 ukinili mariborski Svit, koprske Bore, aprila 1957 pa je bila sodno zaplenjena in zatem ukinjena tudi revija Beseda.
Toda njena naslednica, Revija 57 je šla v svoji kritičnosti še korak naprej. Če je revija Besede svojo kritiko omejevala predvsem na kulturno sfero, je Revija 57 svoj kritični pogled usmerila na celoten družbeni sistem. Takšno kritično držo je oblast dopuščala le dobro leto po začetku izhajanja, 31. oktobra leta 1958 pa je notranja uprava v Tiskarni Kočevje zaplenila zadnjo številko in nekaj dni pozneje je predsedstvo SZDL Slovenije 'spoznalo', da je Revija 57 , podobno kot njena predhodnica, 'đilasovska revija', piše v Slovenski kroniki 20. stoletja.
Podobna usoda je čakala tudi poznejše Perspektive, ki so začele izhajati leta 1960. Prvi dve leti do njenih prispevkov precej strpni, nato pa je postala 'osrednji kulturni problem'. Zadnja natisnjena številka Perspektiv je izšla leta 1964, zanjo pa so svoje prispevke med drugim prispevali Peter Božič, Jože Snoj, Rudi Šeligo, Janez Jerovšek, Gregor Strniša, Dominik Smole, Janko kos in Braco Rotar. Odgovorna urednika sta bila takrat Dane Zajc in Taras Kermauner, medtem ko sta bila prva urednika Perspektiv Dominik Smole in Janko Kos.
Ustvarjalci filma
V filmu, ki bo na sporedu danes ob 22.10 na 1. programu TV Slovenija, nastopajo Lojze Skok, Peter Božič, Veljko Rus, Janko Kos, Veno Taufer in Vital Klabus. Pri nastanku filma so sodelovali še skupina Čompe, ki je poskrbela za glasbo, Matjaž Moraus Zdešar za oblikovanje zvoka, film pa je nastal v produkciji kulturnega društva Nosorogi, koprodukciji RTV Slovenija in ob sofinanciranju je Ministrstva za kulturo RS.

Premiero je film na začetku novembra doživel v ljubljanskem Kinodvoru, ob tem pa se je filozof Tadej Troha pogovarjal z Laro Simono Taufer, Darkom Sinkom, Primožem Krašovcem in Miklavžem Komeljem.