Foto:
Foto:
Lars von Trier in Nicole Kidman pred projekcijo Dogvilla v Cannesu leta 2002

V sekciji Nepozabno, ki je namenjena predvajanju filmov, ki so se že umaknili z rednih sporedov kinematografov, si bo mogoče ogledati šest filmov danskega režiserja, poznanega po dveh posebnostih: da ni nikoli prestopil meja ZDA in da je duhovni oče danskega filmskega kolektiva Dogma 95. V uvodu v pregled njegovega 20-letnega ustvarjanja si je bilo mogoče ogledati Element zločina, do ponedeljka pa bodo na sporedu še Evropa, Lom valov, Idioti, Plesalka v temi in Dogville.

Postmoderni filmski ustvarjalec
Larsu von Trierju sta že prva dva filma Element zločina in Evropa prinesla status postmodernega filmskega ustvarjalca, kljub temu da sta bila v Cannesu nagrajena le za tehnične dosežke. Trier je v vrhunsko kinematografijo pripeljal značilnosti ljubiteljskega snemanja filmov, kjer snemajo z digitalno kamero z roke, brez dodatne umetne osvetlitve in na realnih lokacijah. Tovrstno ustvarjanje je postalo svojevrstna estetska norma, ki pa jo je avtor sam že tudi prekršil.

Moški in ženski pogled na svet
Von Trierjeva dela so zaznamovana z vprašanji vere, etike, resnice in samoizobraževanja, opozarjajo pa tudi na nasprotja med moškim in ženskim dojemanjem sveta: ženske ideale vsakič znova jemljejo smrtno resno, moški jih vedno znova pozabljajo in zanikajo.

Režiser, ki zna ganiti do solz
Nekaj posebnega pa je tudi forma filmov 49-letnega danskega režiserja. Njegove zadnje tri filme je novinarka in filmska poznavalka Mateja Valentinčič označila kot brechtovsko trilogijo. "Brechtov V-effekt, potujitveni učinek, je najbolj v oči bijoč v "gledališkem" Dogvillu. V dogmatičnih Idiotih, manifestu von Trierjeve kritične refleksije sodobnega kapitalističnega sveta, je potujevalen že sam psevdodokumentaren dispozitiv, medtem ko v Plesalki z uvodno čisto temo na platnu von Trier gledalca opozarja na nujnost zavestnega spregleda iluzionističnega mehanizma filmske manipulacije, čeprav ga s srce parajočo melodramo, apelom proti smrtni kazni – in to v formi muzikala! – zna hkrati učinkovito zmanipulirati vse do solz," je zapisala Valentinčičeva.