Režiser Louis Leterrier je silen ljubitelj Spopada titanov iz leta 1981; adaptacijo bi moral po prvotnih načrtih režirati Stephen Norrington, a je od naloge odstopil, saj je ocenil, da ne more posneti svežega, obenem pa predhodniku zvestega filma. Foto:
Režiser Louis Leterrier je silen ljubitelj Spopada titanov iz leta 1981; adaptacijo bi moral po prvotnih načrtih režirati Stephen Norrington, a je od naloge odstopil, saj je ocenil, da ne more posneti svežega, obenem pa predhodniku zvestega filma. Foto:
300
Vse se je začelo s špartansko vojsko: plejado novih filmov je verjetno do neke mere spodbudil film 300 (2007), ki je po predlogi grafičnega romana Franka Millerja brisal mejo med igranim filmom in stripovsko animacijo. Pri vsem skupaj je zanimivo tudi to, da se film v primerjavi s tematsko sorodnimi (a manj uspešnimi) predhodniki, Troja in Aleksander, ni mogel pohvaliti z zares zvezdniško zasedbo: kot poveljnik Leonides je kopje vihtel Gerard Butler, v stranskih vlogah pa so nastopili Lena Headey, David Wenham, Dominic West in Vincent Regan; na čelu perzijske vojske je bil Kserkes oziroma brazilski igralec Rodrigo Santero.
The Eagle of the Ninth
Režiser Kevin Macdonald je s filmom The Eagle of the Ninth skušal ostati čim bolj zvest zgodovini; je pa res, da ni mogoče zagotovo trditi, ali so Rimljani pri prodiranju na Otok naleteli na Galce ali Pikte. V njegovem filmu bodo staroselci sicer govorili galsko, čeprav ta jezik takrat še ni bil v splošni rabi.
Večina si nas Elizabeth Taylor predstavlja kot ultimativno Kleopatro. Steven Soderbergh jo bo skušal naslediti s pojočo in plešočo Catherine Zeta-Jones.
Minotavra bo v filmu Dawn of war pokončal novodobni Tezej alias Henry Cavill. Foto: EPA
Percy Jackson in olimpijci - kradljivec strele
Marca k nam prihaja Percy Jackson in olimpijci - kradljivec strele, priredba knjižne uspešnice Ricka Riordana. Chrisa Columbusa je knjiga pritegnila, ker je avtor po njegovem mnenju 'svet starodavnih Grkov na izviren način postavil ob bok sodobni Ameriki'. Foto: Kolosej
Sam Worthington
Sama Worthingtona je svet opazil v Terminatorju: Odrešitev (po besedah kritikov je bila edina svetla točka filma ravno Worthington), nato je seveda prišel Avatar, kmalu pa bo upodobil še Perzeja v priredbi filma Spopad titanov.

Hollywoodska srenja ni spregledala "prišel, videl, zmagal" uspeha zgodovinskega spektakla 300 pred nekaj leti: cela falanga filmov, ki navdih črpajo iz klasičnih grških in rimskih mitov ali zgodovine in ki so šli takrat v produkcijo, bo letos ali v prihodnjem letu počasi prilezla do filmskih platen. V bližnji prihodnosti bomo lahko podoživljali vse od uboja kačjelase Meduze pa do tragične ljubezni med Antonijem in Kleopatro. Antologijska klasika Ben Hur (1959) bo znova zaživela kot miniserija, Jazon in Argonavti pa se bodo skoraj 50 let po prvi ekranizaciji zopet podali na lov za zlatim runom (tokrat menda s pomočjo osupljivih posebnih učinkov). Bolj zgodovinsko obarvana bost filma Centurion in Eagle of the Ninth, ki oba tematizirata rimskemu imperiju nepokorne Kelte v današnji Veliki Britaniji.

Največ medijske pozornosti je bil za zdaj deležen Spopad titanov, modernejša adaptacija hita iz leta 1981, prihodnji teden pa v naše kinematografe prihaja še Percy Jackson in olimpijci - kradljivec strele, zgodba o 12-letniku, ki po naključju odkrije, da je potomec starogrških bogov. Spektakel je podpisal režiser prvih dveh Harryjev Potterjev, Chris Columbus; v njem se Pozejdon in Zevs spopadeta nad novodobnim New Yorkom, vhod v Had pa se odpira pod slovitim hollywoodskim znakom. Film je zaslužil že prek 80 milijonov dolarjev.

Dr. Carl Buckland, ki na univerzi v Nottinghamu predava o vplivu antike na sodobno kulturo, je prepričan, da je čar tematike deloma v tem, da "si radi predstavljamo, da je bila antika lepši, preprostejši čas, oaza belega marmorja in stebrov". "To seveda ni res. Bilo je prav tako umazano in smrdljivo, kot je danes," ga povzema britanski Independent. Sicer pa so imeli stari Grki z nami še nekaj skupnega: "Zelo dobro so znali Vzhod prikazati kot nekaj negativnega. Strumni Grki in Rimljani so na Vzhod gledali kot na kulturo, kjer sta pretirano razkošje in bogastvo ljudi spridila, in ta predsodek - da je Zahod pošten in Vzhod sprijen - se je v družbi obdržal do danes. Lahko bi rekli, da se v tri tisoč letih nismo tako zelo spremenili."

Filmi z antično (bodisi zgodovinsko bodisi mitološko) tematiko, ki se nam obetajo v kratkem, so torej sledeči:

Clash of the Titans
Liam Neeson
in Ralph Fiennes bosta v priredbi klasike iz leta 1981 (z Laurenceom Olivierom in Maggie Smith), prevzela vlogi grških bogov Zevsa in Hada. Spopad titanov je navdihnil Perzejev mit: argoški kralj je svojo hčerko Danajo in vnuka Perzeja, ki mu je bilo prerokovano, da bo kralja strmoglavil, prepustil smrti na odprtem morju. A ker je imel Perzej mogočnega očeta - to je bil nihče drug kot Zevs -, je bog morja Pozejdon uničil Argos (in tako izpolnil prerokbo), brodolomca pa sta našla zavetje na otoku Seripos. Film se osredotoči predvsem na poznejše Perzejeve podvige: poteguje se za roko princese Andromede, ki ji grozi, da jo bodo darovali morski pošasti. Pot do cilja je seveda prepredena z ovirami: Perzej mora med drugim ujeti slavnega krilatega konja Pegaza in pokončati Meduzo.
Nova zasedba bo bondovsko obarvana: ne le, da bomo videli Gemmo Arterton (Strawberry Fields iz Kvantuma sočutja), pridružil se ji bo še nekoč krvave solze prelivajoči Mads Mikkelsen (Le Chiffre iz Casino Royale); Perzej bo Sam Worthington. Film bo režiral Francoz Louis Letterier, ki med svoje najvidnejše dosežke za zdaj šteje Neverjetnega Hulka in Prenašalca 2. Premiera je napovedana za april.

The Argonauts
Mitologija pravi takole: Jazon se je na pot odpravil zato, da bi našel mitološko zlato runo (v grški mitologiji je to krzno krilatega ovna Krisomalosa), ker je bil to edini pogoj, da bo postal tesalski kralj. Pot ga je vodila v Kolhido (zdaj Krim, Ukrajina), kjer je s pomočjo hčerke kolhidskega kralja Kreona Medeje zlato runo uspešno ukradel, a si je nakopal jezo gostitelja, kar je vse argonavte pognalo v beg. Z njimi je pobegnila tudi v Jazona zaljubljena Medeja, ki je s seboj vzela svojega brata, a ga je med begom po morju razkosala in kos za kosom metala v morje, kar je prisililo zasledovalce, da so iskali dele trupla (v skladu z grškim izročilom je treba umrlega dostojno pokopati), argonavti pa so tako uspešno ušli.

Argonavti so zadnjo ekranizacijo doživeli leta 1963 (film Jason and the Argonauts je slovel po svojih za tisti čas zelo naprednih posebnih učinkih; nov film prihaja prihodnje leto, natančno sto let po prvi (nemi, črno-beli) filmski adaptaciji zgodbe.

Dawn of War
Filmsko obdelavo bo doživela tudi Tezejeva zgodba. Jonski junak, sin atenskega kralja Egeja, je ljubiteljem mitologije znan predvsem po tem, da je na Kreti ubil pol človeka, pol bika - Minotavra, nato pa na otoku Naksos zapustil Ariadno, ki mu je s svojo nitjo pomagala najti pot iz labirinta.

Film bo režiral Tarsem, veteran glasbenih videospotov (ki je posnel tudi The Cell), stransko vlogo (Tezejeve žene Fedre) pa je dobila tudi Freida Pinto. Tezej bo nihče drug kot postavni Henry Cavill, ki ga poznamo iz serije Tudorji, Hiperion (eden izmed titanov) pa bo Mickey Rourke. Prihaja prihodnje leto.

The Eagle of the Ninth
Leta 140 n. š., dvajset let potem, ko je cela Deveta legija nepojasno izginila v škotskem višavju, pride iz Rima mlad centurij Mark Aquila (Channing Tatum), ki mora razrešiti skrivnost in obenem oprati ime svojega očeta, poveljnika izginulih vojakov. V spremstvu svojega sužnja (Jamie Bell) se Mark vzdolž Hadrijanovega zidu na lovu za emblemom Devete legije poda v neraziskano divjino Kaledonije. Ameriška premiera: septembra letos.

Centurion
Dominic West
in Michael Fassbender bosta vojaka legendarne Devete legije, za katero se pot v Britanijo okrog leta 117 (glej zgornji odstavek) ne konča dobro. Ko legija z misijo, uničiti Pikte, pade v zasedo, generala Virilusa (West) vzamejo za talca, skuša Kvintus Dias (Fassbender) svoje može obdržati pri življenju na sovražnem ozemlju. Kot maščevanja željna piktovska bojevnica Etain v igro stopi tudi Bondova lepotica Olga Kurilenko. Film je režiral Neil Marshall, britanska premiera pa bo aprila.

Cleo
Steven Soderbergh je napovedal, da bo njegova interpretacija zgodbe o Antoniju in Kleopatri, ki je v kolektivno zavest še vedno vtisnjena kot Elizabeth Taylor (igrala jo je leta 1963), podobna "kakšnemu Elvisovemu muzikalu". Film s proračunom 30 milijonov dolarjev se bo ponašal s Hughom Jackmanom in Catherine Zeta-Jones v naslovnih vlogah. Premiera je napovedana za prihodnje leto; snemanje je bilo prej že enkrat odloženo, ker Jackman ni imel časa.

Coriolanus
Ekranizacijo Shakespearove tragedije o rimskem vojaku, ki zaneti krvav množični upor in je nato (zaradi spletke, pri kateri sodeluje celo njegova mati) izgnan iz Rima. Željan maščevanja svoje usluge ponudi svojemu prej zapriseženemu sovražniku Tuliju Aufidiju: skupaj se podata nad Rim, ki ga kanita uničiti, na koncu pa mora Koriolan seveda plačati s svojim življenjem. Film bo režiral Ralph Fiennes, ki je dobil tudi naslovno vlogo; Aufidij bo Gerard Butler, Koriolanova mati pa Vanessa Redgrave. Snemanje se bo začelo kmalu.

Hercules: The Thracian Wars
Film, ki se rojeva pod okriljem studia Universal, bo šel po sledeh spektakla 300, saj si je za predlogo sposodil "krvav" ameriški strip, ki Herkula naslika kot uničenega moža, ki uteho išče v boju. Domnevamo lahko, da se bo scenarij vrtel okoli dvanajstih preizkušenj, ki jih je moral prestati Herkul, da bi se očistil greha uboja svojega brata. Herkul, sin boga Zevsa in navadne smrtnice Alkmene, je namreč nekoč začasno izgubil prisebnost in v navalu norosti ubil svojega brata. Junaka so pozneje pod imenom Herakles v svojo mitologijo vključili tudi stari Rimljani. Film prihaja prihodnje leto.

The Resurrection of Christ
Mel Gibson nam je (zelo, zelo nazorno) pokazal, kako so Kristusa izdali, obsodili in križali (Kristusov pasijon, 2004), povedati pa je treba še drugi del zgodbe - njegovo vstajenje. Film The Resurrection of Christ bodo začeli snemati julija letos, premiera je napovedana za veliko noč prihodnjega leta, v ospredju pa bodo pohlep, povzpetništvo in boj za premoč med posamezniki, ki so imeli veliko vlogo pri Kristusovi usodi: Poncij Pilat, Herod, Kajfa in seveda Judež. "Vsaj toliko gre za te ključne figure kot za Jezusa; "gladiatorsko dimenzijo" prvega stoletja hočemo približati političnim okoliščinam tistega časa," je izjavil režiser Jonas McCord.