Mojster Klemenčič pri osemdesetih. O svojem delu je zapisal:
Mojster Klemenčič pri osemdesetih. O svojem delu je zapisal: "Moje glavno slikarsko delo je bilo marionetno gledališče in moje slikarske razstave so bile marionetne predstave." Foto: SOJ RTV SLO/osebni arhiv Milana Klemenčiča
Mojster in njegov Gašper
Animatorka Alenka Pirjevec in strokovni sodelavec pri dokumentarnem filmu Matjaž Loboda pri oživljanju Gašperčka. Foto: SOJ RTV SLO/arhiv TV Slovenija
Mojster in njegov Gašper
Znamenita lutka Milana Klemenčiča - Gašper. Foto: SOJ RTV SLO/arhiv TV Slovenija

Scenarij za film o ozadju nastanka slovenskega lutkovnega gledališča je ob strokovnem vodstvu Matjaža Lobode pripravila Magda Lapajne, ki je film tudi režirala.

Igrano-dokumentarni film Mojster in njegov Gašper bo premierno predvajan nocoj ob 22.30 na TV SLO 1.

Malo marionetno gledališče
Milan Klemenčič, sicer po izobrazbi akademski slikar, je v Slovenijo pripeljal umetnost marionetnih lutk. Rojen je bil leta 1910 v Šturjah pri Ajdovščini, kjer je tudi ustvaril Malo marionetno gledališče. Pred prvo svetovno vojno je napisal program o ustanovitvi pravega lutkovnega gledališča na Slovenskem, ki ga je objavil šele po vojni, ko je Ljubljana dobila Slovensko marionetno gledališče.

Gašper, nemirni duh
Postal je vodja gledališča, izdelal je tudi lutke in sceno, prevedel besedila za predstave ter izbral igralce. Gledalci so bili navdušeni nad predstavami in nad njegovim znamenitim likom Gašperjem, ki ga je Klemenčič prevzel iz besedil Franca Poccija. Gašper, nemirni duh, ki za vsako stvar najde pravi odgovor, je postal njegov spremljevalec in je tudi rdeča nit Klemenčičevega filmskega portreta.

Doktor Faust, vrh njegove lutkovne umetnosti
Deset let se je nato Klemenčič posvečal samo slikanju, zatem pa se je odločil, da bo ustvaril svoje lastno gledališče. Ljudi je povabil na svoj dom na predstavo Sovji grad. Vse je sam tako natančno izdelal, da so figurice pred gledalci dobesedno oživele. Sledila je predstava Doktor Faust, ki pomeni vrh njegove lutkovne umetnosti.

Dragocen dokument časa
Nadčasovnost njegovega dela je vidna tudi v tem, da je predstava še vedno na repertoarju Lutkovnega gledališča Ljubljana, in predstavlja dragocen dokument časa in žlahten delček zakladnice slovenske kulturne dediščine. Slovensko lutkovno gledališče, ki ga je zasnoval, pa se lahko primerja s tovrstnimi evropskimi gledališči z veliko daljšo tradicijo.

Ravno Milan Klemenčič pa je bil tudi prvi, ki se je v Sloveniji ukvarjal z barvno fotografijo, lahko pa ga štejemo tudi med prve scenografe in kostumografe.

Like so v igranem delu filma odigrali Iztok Jereb (oče Milana Klemenčiča), Areh Mahkovic (mladi Milan Klemenčič), Ahac Mahkovic (brat), Bela Manfreda (sestrica), oživili pa tudi Primož Pirnat (glas Milana Klemenčiča), Jože Lasić (izdelovalec lutk), Iztok Bobič (slikar) in Gašper Tič (glas lutke Gašperja). To je bila zadnja vloga Gašperja Tiča v dokumentarnem filmu.