Rendez-vous bo odprl celovečerni prvenec Alexisa Durard-Braulta Ma Fille, mon ange o očetu, ki svoji hčeri poskuša preprečiti kariero v pornoindustriji. Med drugimi svetovnimi premierami bodo tudi Nos vies privees Denisa Coteja o dveh montrealskih priseljencih, ki iščeta ljubezen v spletni klepetalnici, Les Desoeuvres Reneja Baila, Le Cedre penche Rafaela Queletta in Malleables journees Charlesa Barabeja. Skupno bodo na festivalu v Quebeški kinoteki prikazali 250 filmov.

Predvajali bodo tudi dokumentarce ter animirane in eksperimentalne filme, ki se sicer redko uvrščajo na spored quebeških kinov. V letošnji dokumentarni sekciji bo 19 svetovnih premier, med njimi Ballades de Minuit Diega Briceno-Orduza, Chroniques afghanes Dominica Morisetta, Kiviaq versus Canada Zachariasa Kunuka in Posthumous Pickle Party Ezre Soifermana. V umetniško-eksperimentalnem programu bodo prvič na ogled Chant d'ecorce Suzan Vachon, Vague du temps vague Alexisa Landriaulta in Virage Farzin Farzaneh ter 11 drugih filmov.

Letos slabša filmska bera
Direktorica festivala Segolene Roederer je povedala, da je festivalska "letina" letos kreativno šibkejša od izjemno uspešne lanske, ko so quebeški filmi kraljevali na tamkajšnjih blagajnah kinov: "Smo žrtev lanskega uspeha," je povedala Roedererjeva in izpostavila uspeh filma C.R.A.Z.Y. quebeškega režiserja Jeana-Marca Valleeja kot paradnega konja trenutno zelo uspešnega francosko govorečega filma v provinci.

Filmska kritičarka montrealskega časopisa Odile Tremblay pa je dodala, da je to leto za quebeško kinematografijo precej povprečno. Tremblayjeva je povedala, da je poleg svetovnih premier največja odlika festivala Rendez-Vous družabno življenje, sestavljeno iz nočnih srečanj, na katerih se pomešajo umetniki, veljaki iz filmske industrije in filmsko občinstvo.

Festival bo 24. februarja zaprl dokumentarec Panache Andreja-Lina Beauparlanta.