Film je režiserju v Novem Sadu pomagala predstavljati tudi Vita Mavrič. Foto:
Film je režiserju v Novem Sadu pomagala predstavljati tudi Vita Mavrič. Foto:
Ekipa filma se je tako veselila ibisa. Foto: NN
Belle Epoque
Srbski film se tokrat ne ukvarja z zadnjo balkansko vojno, temveč s prvo svetovno. Foto: Spletna stran festivala
Arsen Dedić
Arsen Dedić je za film prispeval glasbo.

Bel epok (Belle Epoque), film režiserja Nikole Stojanoviča v produkciji Maja filma iz Užic, je v nedeljo zvečer v Novem Sadu na prvem filmskem festivalu Srbije (FFS) prejel veliko nagrado ibis. Film je bil sicer posnet že daljnega leta 1990, premiera pa je sledila šele 17 let pozneje, 15. junija letos v Užicah. Bel epok ali Poslednji valcer u Sarajevu govori o Sarajevu pred I. svetovno vojno in o pripravah na atentat na Franca Ferdinanda.

V isti sapi pa je to zgodba o Antonu Valiču, prvem bosanskem filmskem snemalcu, ki je leta 1914 posnel avtentične kadre atentata na avstrijskega prestolonaslednika. Film so snemali v Sarajevu, Travniku, Beogradu, Zagrebu in na Dunaju.

Scenarij filma Bel epok je leta 1989 zmagal na natečaju za kinematografijo BiH-a. Mednarodna ekipa umetnikov iz Sarajeva, Zagreba, Ljubljane, Pariza in Varšave je zahtevni projekt realizirala leto pozneje v 42 snemalnih dnevih.

Film, ki se je skoraj izgubil v vojni vihri
V scenarij režiserja Nikola Stojanoviča je vgrajena aluzija na sodobni čas in bojazen pred novo katastrofo, katere središče bi bilo ponovno Sarajevo. V 17 letih, odkar je bil projekt na stranskem tiru, so ga podprli svetovno znani režiserji, kot so Wim Wenders, Teodoros Angelopulos, Martin Scorcese in Nagisa Ošima. Grozilo je, da bo posneti material v vojni uničen, čeprav je bilo do takrat v film vloženih okoli 1,25 milijona evrov. Producent Bakir Tanovič je vendarle zbral posneto gradivo in ga shranil pri sebi doma.

Slabo zakrita politična propaganda?
Ustvarjalci so se medtem raztepli. Pobuda za dokončanje filma se je pojavila leta 1999, obenem so se v BiH-u pojavile govorice, da je film poln srbskega nacionalizma; podobno se je godilo v Srbiji in na Hrvaškem. Film so potem dokončali šele leta 2003.

Jeseni premiera v Ljubljani
Na užiški premieri so bili tudi nekateri glavni igralci, Davor Janjič, Petar Božovič, Radmila Živkovič, Boro Stjepanovič, Mira Banjac in drugi. Slavnostne premiere so za jeseni napovedane še v Sarajevu, Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.

Druge nagrade za Belle Epoque
Glasbenega ibisa so podelili Arsenu Dediču, iz ekipe istega filma pa so ga dobili še scenograf Miodrag Nikolič ter maskerki Milena Stefanovič in Tamara Spasojevič. Podelili so še vrsto drugih nagrad za domači film, za najboljšega v selekciji evropskih filmov, podprtih z Eurimagesom, pa je obveljala koprodukcija Portugalske, Francije in Italije s filmom Trans v režiji Terese Villaverde.

Z razglasitvijo nagrad se je v Srbskem narodnem gledališču končal festival, na katerem so od 3. julija v glavnem tekmovalnem programu Nacionalna klasa prikazali 16 filmov.

Najboljše iz srbske filmske ponudbe
Nagrado za režijo je dobil Sabolč Tolnai za film Peščanik, za scenarij pa Uglješa Šajtinac in Dejan Nikolaj Kraljačič za film Hadersfild v režiji Ivana Živkoviča. Za glavno moško vlogo je priznanje prejel Kenedi Hasani za film Kenedi se ženi Želimirja Žilnika. Za stranske vloge sta bila nagrajena Milena Vasič Ražnatovič za film Konji vrani Ljubiše Samardžiča in Petar Božovič za Hamleta. Nagrado kritike za najboljši srbski film v celoti je žirija srbske sekcije Fipresci podelila filmu Odbačen Miše Radivojeviča.